Jedro

V revizijskem postopku so sporne samo kapitalizirane obresti kot postranska terjatev, zato vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša nič in revizija ni dovoljena.

Obrazložitev

Revizija se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Po poškodbi, nastali 16. 5. 1992 pri nogometu, je tožnik vtoževal zavarovalnino po treh zavarovalnih pogodbah (policah) o življenjskem in nezgodnem zavarovanju. Med pravdo je bil sporen odstotek tožnikove invalidnosti, toženka pa je pred in med pravdo plačevala tožniku različne zneske. Tožnik je spreminjal tožbene zahtevke in glavnici dodajal med pravdo natekajoče se kapitalizirane zamudne obresti.

2. V drugem sojenju je prvostopenjsko sodišče, potem ko je presodilo, da pripada tožniku po vseh treh policah zavarovalnina za 15 % invalidnost, naložilo toženi stranki plačilo zneska 15.130,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2006 dalje, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

3. Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je znižalo prisojeni znesek zavarovalnine na 6.301,76 EUR (vključno z obveznostjo iz pravnomočnega dela sodbe z dne 10. 2. 2006). Zmanjšanje prisojenega zneska se nanaša samo na obresti, ki so dosegle glavnico in so 1. 1. 2002 prenehale teči. 4. Tožnik je vložil revizijo zaradi sporne vrednosti 8.828,46 EUR in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s presojo, da so obresti prenehale teči. 5. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Pri presoji dovoljenosti revizije se po 41. členu ZPP upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka posebej (in ne njihov seštevek), če se zahtevki ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Za tako situacijo gre v obravnavanem primeru, ko gre za plačilo zavarovalnine po treh zavarovalnih pogodbah oziroma policah. Poleg tega je za ugotovitev dovoljenosti revizije pomembno tudi, da se po določbi drugega odstavka 39. člena ZPP obresti kot postranska terjatev ne upoštevajo, tako da je za dovoljenost revizije relevantna samo vrednost glavnega zahtevka.

8. V obravnavanem primeru sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da znaša obveznost plačila po vseh treh zavarovalnih policah skupaj 781.702 SIT (346.500 + 153.648 + 281.554 SIT), kar so glavnice, dodatno k temu pa je bil prisojen še neplačani del kapitaliziranih zamudnih obresti. Tako ugotovljeni višini glavnice tožnik ni niti pritožbeno niti revizijsko nasprotoval. Drugostopenjska in prvostopenjska sodba se razlikujeta za 8.828,46 EUR, kar predstavlja kapitalizirane zamudne obresti. Samo te so predmet tožnikovega revizijskega izpodbijanja. Vrednosti spornega kapitaliziranega obrestnega zahtevka pri obravnavanju dovoljenosti revizije ni mogoče upoštevati, saj te obresti niso bile uveljavljane kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti uveljavljan poleg zahtevka za plačilo glavnice, se šteje kot postranska terjatev in take narave ne izgubi niti takrat, ko se uveljavlja v kapitalizirani obliki. Zato revizijsko sodišče zaključuje, da je skladno z drugim odstavkom 39. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nič, tako da revizija ni dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče jo je zato po 377. členu ZPP zavrglo.