Jedro

Ker očitno do sedaj ni bilo izvedenih ustreznih meritev karakteristik spornih kotlov, ki bi izločile vplive preostalih možnih vzrokov, ki so izven samih dobavljenih kotlov, dokazi, ki jih je upoštevalo sodišče, ne morejo predstavljati zadostne osnove za sklepanje o obstoju napake na dobavljenih kotlih. Ob tako jasni ugotovitvi izvedenca o možnih drugih vzrokih za nedoseganje želenih parametrov po vgradnji kotlov pa je protispisna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi tožene stranke glede vzrokov na strani tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je očitno materialnopravno zmotno ocenilo, da je na strani tožene stranke trditveno in dokazno breme glede pravilnega delovanja dobavljenih kotlov. V posledici takšne zmotne uporabe materialnega prava pa ni izvedlo dokazov, ki jih je glede obstoja stvarne napake predlagala tožeča stranka. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v I. In III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži do izdaje končne odločbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v I. točki izreka izpodbijane sodbe toženi stranki naložilo plačilo tožeči stranki 30.698,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.10.2011 dalje. V II. točki izreka pa je zavrnilo višji obrestni zahtevek. Toženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 2.292,05 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka. Navajala je, da sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Pg 4125/2011 z dne 5. 2. 2015 izpodbija v celoti iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi tožene stranke v celoti ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila in navedla, da je pritožba neutemeljena, saj je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo ter tožbenemu zahtevku ugodilo. Predlagala je, da višje sodišče izpodbijano sodbo potrdi.

4. Iz pritožbenih navedb ni razvidno, da bi pritožnica izpodbijala prvostopenjsko sodbo tudi v delu, v katerem je v postopku uspela, to je glede zavrnilnega dela sodbe (II. točka izreka). Za to tožena stranka niti nima pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkušalo zgolj glede odločitve v I. in III. točki izreka (prvi odstavek 350. člena ZPP).

5. Pritožba je utemeljena.

6. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala kot zahtevek na vrnitev kupnine, ki jo je plačala toženi stranki za stvar, ki naj bi bila obremenjena s stvarno napako, katere tožena stranka kljub pravočasnemu obvestilu s strani tožeče stranke ni odpravila. Pravna podlaga tožbenemu zahtevku bi bila v takem primeru podana v vrnitvenem zahtevku po drugem odstavku 111. člena v zvezi s 471. členom. Obligacijskega zakonika (OZ). Dejanska predpostavka tako uveljavljanemu zahtevku je, da je predmet prodaje imel stvarno napako.

7. Sodišče prve stopnje je kot med pravdnima strankama nesporno ugotovilo, da je tožena stranka prodala tožeči stranki set šestih kotlov B., skupaj s priborom, za kar ji je izstavila račun v višini 30.698,54 EUR, ki ga je tožeča stranka plačala. Set kotlov bi po tehničnih podatkih proizvajalca moral dosegati temperaturo 80/60 (torej, 80ºC voda v kotlu in 60ºC temperatura vode, ki se v kotel vrača) in razpolagati s toplotno močjo 529,80 kW. Priklop in zagon kotlov je bil izveden 7.10.2009, vendar kotli teh parametrov že ob zagonu niso dosegali.

8. Iz trditvenih navedb tožeče stranke izhaja, da naj kotli, ki jih je prodala tožena stranka, ne bi imeli lastnosti, ki so bile izrecno dogovorjene, to je, da niso dosegali tehničnih parametrov, ki naj bi jih zagotavljal proizvajalec. Tožeča stranka se je pri tem sklicevala, da bi kotli morali dosegati toplotno moč 529,80 kW in temperaturo 80°C. Tožeča stranka je sicer zatrjevala, da je sama izvedla vgradnjo kotlov v objekt investitorja A., sam priklop in zagon kotlov pa je izvedel pooblaščeni serviser tožene stranke (točka I. tožbe). Tožeča stranka torej ni zatrjevala vloge tožene stranke kot podjemnika, ki bi jamčil za uspeh izvedenih del v smislu, da celoten ogrevalni sistem, kamor so bili vgrajeni kotli, deluje v pričakovanih okvirjih. Ker se je tožeča stranka sklicevala le na neodpravljeno napako v predmetu nakupa, je za odločitev o utemeljenosti zahtevka odločilno vprašanje ali kotli, ki jih je prodala tožena stranka, res niso dosegali zgoraj navedenih parametrov. Tožeča stranka je namreč izrecno izključila, da bi zahtevek utemeljevala na odgovornosti tožene stranke za izbiro kotlov (prvi odstavek točke V pripravljalne vloge z dne 29.5.2012).

9. Tožeča stranka je v tožbi in pripravljalnih vlogah zatrjevala, da kotli že od prvega dne ne delujejo, tožena stranka pa je zatrjevala, da napake na kotlih ni, oziroma je vzrok za nedelovanje v sferi tožeče stranke. Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku postavilo na stališče, da stvarna napaka na kotlih obstaja, saj kotli niso dosegali zahtevanih parametrov in niso imeli dogovorjenih lastnosti, s tem, ko niso dosegali porabe plina, ki bi omogočila toplotno moč 529,80 kW. Prvostopenjsko sodišče je svojo ugotovitev utemeljilo z elektronsko korespondenco pravdnih strank, njunem zaslišanju in navedbah izvedenca. Prvostopenjsko sodišče je pri tem ugotovilo, da bi se prodajalec (tožena stranka) lahko razbremenil odgovornosti za napako, če bi dokazal, da vzrok za napako izvira iz sfere tožeče stranke, vendar glede tega ni ponudil konkretiziranih trditev in dokazov.

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim očitkom o protispisnosti ugotovitev sodišča, da kotli niso dosegali dogovorjenih parametrov. Iz navedb same tožeče stranke in predložene korespondence pravdnih strank, na katero se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, izhaja, da so se parametri, ki jih je spremljala tožeča stranka, ocenjevali le v okviru celotnega postrojenja, v katerega so bili vgrajeni kotli.

11. Izvedenec je v okviru svojega mnenja kot možne razloge za nedoseganje želenih parametrov po vgradnji kotlov poleg napake v samih kotlih izrecno dopustil tudi druge vzroke kot so: dimenzioniranje hidravlične ločnice, dejanski pretok količine plina v sporne kotle, nastavitev krmilne avtomatike in regulatorjev, temperatura dovodne vode v ogrevalni sistem, tlačni padci v sistemu in vgrajenih/potrebnih obtočnih črpalk ter stopnji obratovanja, energijska vrednost UNP itd (5. stran izvedenskega mnenja z dne 11.4.2014 – list. 76). Gre torej za okoliščine, ki izvirajo izven predmeta nakupa in s tem izven sfere tožene stranke.

12. Izvedenec je na zaslišanju na naroku za glavno obravnavo dne 22.1.2015 hkrati potrdil, da bi bilo mogoče izvesti preizkus doseganja deklariranih moči kotlov s ponovno priključitvijo kotlov z ustreznimi meritvami (zapisnik o zaslišanju list. 142). Takšen dokazni predlog je izrecno podala tudi sama tožeča stranka (pripravljalna vloga z dne 7.5.2014 – list. št. 104 in pripravljalna vloga z dne 12.11.2014 – list. št. 126), na čigar strani je trditveno in dokazno breme glede obstoja stvarne napake na predmetu nakupa. Čeprav je bil tovrsten dokaz predlagan po prvem naroku za glavno obravnavo, je bil podan v okviru pripomb na ugotovitve v izvedeniškem mnenju, zato ga je šteti kot predlog za dopolnitev izvedeniškega mnenja, glede česar tožeča stranka ni bila prekludirana v smislu petega odstavka 286. člena ZPP. Neizvedbo tega dokaza je tožeča stranka izrecno grajala tudi na naroku za glavno obravnavo 5.2.2015. 13. Ker očitno do sedaj ni bilo izvedenih ustreznih meritev karakteristik spornih kotlov, ki bi izločile vplive preostalih možnih vzrokov, ki so izven samih dobavljenih kotlov, dokazi, ki jih je upoštevalo sodišče, ne morejo predstavljati zadostne osnove za sklepanje o obstoju napake na dobavljenih kotlih. Ob tako jasni ugotovitvi izvedenca o možnih drugih vzrokih za nedoseganje želenih parametrov po vgradnji kotlov pa je protispisna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi tožene stranke glede vzrokov na strani tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je očitno materialnopravno zmotno ocenilo, da je na strani tožene stranke trditveno in dokazno breme glede pravilnega delovanja dobavljenih kotlov. V posledici takšne zmotne uporabe materialnega prava pa ni izvedlo dokazov, ki jih je glede obstoja stvarne napake predlagala tožeča stranka. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP.

14. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v nakazani smeri dokazni postopek z izvedencem dopolniti in na njegovi podlagi ponovno oceniti, ali imajo s strani tožene stranke dobavljeni kotli res stvarno napako v smislu odstopanja od deklariranih karakteristik. Pritožbeno sodišče pa pri tem še pojasnjuje, da je tožeča stranka v okviru dokaznih predlogov za ponovni priklop kotlov in testiranje izpostavljala visoke stroške ponovnega zagona kotlov. Zato je primarno predlagala vpogled v shranjene elektronske podatke v samih kotlih. Izvedenec bi se ob vpogledu v te podatke moral izjasniti ali ti podatki povsem izključujejo vzroke, ki so izven samih kotlov (na primer količina pretoka plina, način instaliranja kotlov). Ker je relevantna zgolj karakteristika samih kotlov (doseganje deklariranih tehničnih parametrov) in ne način vgradnje v sistem ogrevanja, ki ga je izvedla tožeča stranka, ni videti razumnega razloga, da bi bilo nujno potrebno testiranje izvesti le v isti kotlovnici, v kateri so bili kotli montirani po dobavi. Pri tem pa je relevantno stanje kotlov ob dobavi s strani tožene stranke, zato gre morebitno poslabšanje karakteristik kotlov po izvedeni demontaži v breme tožeče stranke.

15. Ker že navedene pomanjkljivosti v izpodbijani sodbi narekujejo njeno razveljavitev, se prvostopenjsko sodišče ni dolžno opredeljevati tudi do drugih pritožbenih navedb in očitanih pomanjkljivosti (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeno sodišče zgolj izpostavlja, da relevanten pravni okvir za presojo (obstoj stvarne napake na predmetu nakupa) kaže na nerelevantnost vprašanja, ali je tožeča stranka pred nakupom kotlov imela izdelan projekt vgradnje (v pritožbi zatrjevana kršitev postopka pri izvajanju dokaza z izvedencem), kakor tudi, kakšen je bil vpliv tožene stranke na odločitev tožeče stranke za nakup prav spornih kotlov.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).