Jedro

Ker tožnika nista izkazala, da sta za obravnavani objekt, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje tudi pridobila, je upravni organ ravnal pravilno, ko je izrekel inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z v uvodu citirano prvostopno odločbo je gradbeni inšpektor tožnikoma kot inšpekcijskima zavezancema naložil, da v roku šestih mesecev po vročitvi te odločbe odstranita betonski steber (obnovljen obstoječi), prereza ca. 40 cm x 25 cm, višine ca. 1,65 metra, zgrajen na zemljiščih s parcelno št. 607/1 (last A.A. in 607/2 (last B.B.) k.o. ..., tipsko kovinsko ograjo v dolžini ca. 3,50 metra in višine ca. 1,70 metra, locirano na parcelno mejo med zemljiščema s parcelnima št. 607/1 in 607/2 obe k.o. ..., tipsko kovinsko ograjo v skupni dolžini ca. 21 metrov in višine ca. 1,20 metra, zgrajeno na parcelno mejo med zemljišči s parcelnimi št. 608/1 in 608/2 ter 607/1 in 607/2, vse k.o. ... ter vzpostavita navedena zemljišča v prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je tožnika opozoril, da bo odstranitev nelegalne postavitve in vzpostavitev zemljišča s citiranimi parcelnimi številkami v prejšnje stanje opravljena v izvršilnem postopku po drugi osebi na njune stroške, če sama v odrejenem roku tega ne bosta storila. S 3. točko izreka so bili za nelegalno gradnjo prepovedani vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi (prva alinea), promet z njo ali zemljiščem, na katerem je (druga alinea) ter sklepanje pravnih poslov kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi (tretja alinea). Razen tega je bilo še odločeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve (5. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je gradbeni inšpektor pri inšpekcijskem pregledu dne 20.11.2008 ugotovil, da sta tožnika izvedla gradnjo ograje na zemljiščih s parcelnima št. 608/1 in 607/1 k.o. ... oziroma na parcelni meji med zemljišči s parcelnimi št. 608/1 in 608/2 ter 607/1 in 607/2 vse k.o. ... Izvedena je bila gradnja betonskega stebra prereza ca. 40 cm x 25 cm in višine 1,65 metra kot obnovitev obstoječega neznanega prereza, ki je zgrajen na zemljiščih s parcelnima št. 607/1 in 607/2 k.o. ... Lociran je na severovzhodnem delu navedenih zemljišč ter tik ob parcelni meji z zemljiščem s parcelno št. 618 k.o. ..., ki je cesta in družbena lastnina v splošni rabi. V nadaljevanju je bila izvedena gradnja tipske kovinske ograje in sicer od navedenega betonskega stebra pa do severovzhodnega vogala obstoječega stanovanjskega objekta Severjeva ulica 11, v dolžini ca. 3,50 metra in višine ca. 1,70 metra. S tem je predmetna ograja v tem delu zaključena, locirana pa je na parcelno mejo med zemljiščema s parcelnima št. 607/1 in 607/2 obe k.o. ... Drugi del tipske kovinske ograje v skupni dolžini ca. 21,00 metra in višine ca. 1,20 metra je zgrajen na parcelno mejo med zemljišči s parcelnimi št. 608/1 in 608/2 ter 607/1 in 607/2 vse k.o. ... in poteka od zemljišča s parcelno št. 606/2 k.o. ... proti severu v dolžini ca. 13 metrov, nato pa proti severovzhodnemu vogalu obstoječega stanovanjskega objekta in sicer v dolžini ca. 8 metrov, kjer se predmetna ograja zaključi. Ograja je izvedena iz kovinskih nosilnih stebrov, ki so vpeti v betonske točkovne temelje, na te stebre pa je vpeta kovinska mreža. Objekt kot gradnja v celoti je v končani gradbeni fazi in je v funkcionalni uporabi, zgrajen pa je brez gradbenega dovoljenja. Obravnavana gradnja se po 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami) uvršča med nezahtevne objekte, za gradnjo takih objektov pa je potrebno gradbeno dovoljenje na podlagi 3. člena tega zakona. Zato gre za nelegalno gradnjo v smislu 12.1 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Iz tega razloga je gradbeni inšpektor v skladu s 26. členom ZGO-1 ter 152. členom ZGO-1 izdal izpodbijano odločbo. Izvršba se bo opravila v skladu s tretjim odstavkom 148. člena ZGO-1, izrečene prepovedi pa so v skladu s 158. členom ZGO-1. Tožnika sta se zoper navedeno odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor RS pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 0612-56/2009/5 z dne 31.8.2009 odločilo tako, da je dodalo 6. točko izreka, s katero se tožnikoma naloži, da takoj po vročitvi te odločbe ustavita gradnjo objekta iz 1. točke izreka odločbe. Razen tega je ministrstvo odpravilo prvo in drugo alineo 3. točke izreka ter ju nadomestilo z novima tako: da se za nelegalno gradnjo prepovejo vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi glede zemljišča s parcelnima št. 607/1 in 608/1 obe k.o. ... (prva alinea) ter promet z gradnjo in z zemljiščema s parcelnima št. 607/1 in 608/1 obe k.o. ... V obrazložitvi navaja, da organ prve stopnje inšpekcijskima zavezancema ni odredil ustavitve gradnje, kot to nalaga 152. člen ZGO-1, zato je o tem odločil drugostopni organ, ki je tudi pojasnil, da odreditev ustavitve gradnje obsega tako takojšnjo ustavitev del kot tudi prepoved nadaljevanja začetih del oziroma novih posegov. Razen tega je ministrstvo ugotovilo, da je prvostopni organ v prvi in drugi alinei 3. točke izreka izpodbijane odločbe izrekel tudi prepovedi, ki lastnika zemljišč s parcelnima št. 607/2 in 608/2 k.o. ..., to je B.B., omejujejo v izvrševanju njegovih pravic, zaradi tega je v tem delu spremenil prvostopno odločbo.

V ostalem je drugostopni organ pritožbo zavrnil, saj je ugotovil, da je prvostopni organ odločil pravilno, ko je, potem, ko je ugotovil, da sta tožnika zgradila zgoraj navedeni objekt brez gradbenega dovoljenja, izrekel inšpekcijski ukrep nelegalne gradnje po 152. členu ZGO-1. Z gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo in odstranitvijo objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, na lastno odgovornost pa lahko investitor začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Predmetna ograja se uvršča med nezahtevne objekte, za gradnjo katerih je potrebno gradbeno dovoljenje. Po 11. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba, Uradni list RS št. 37/2008 s spremembami) so namreč ograje nižje od 2,2 metra nezahtevni objekti. Po 2. točki drugega odstavka 4. člena Uredbe je lahko ograja postavljena, če z izvedbenim prostorskim aktom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Ker tožnika pred pričetkom gradnje nista pridobila gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo. Drugostopni organ zavrača kot neutemeljene navedbe pritožbe, da je šlo le za obnovo ograje zaradi dotrajanosti, saj dela niso bila izvedena na obstoječi ograji, ampak je bila zgrajena nova in torej ni šlo za investicijsko – vzdrževalna dela (točka 10.2 drugega odstavka 2. člena ZGO-1). Ministrstvo zavrača tudi ugovore tožnikov v zvezi s tem, da je sosednji objekt nevaren za mimoidoče na dohodni parceli tožnikov, saj v zvezi s tem lahko tečejo le ločeni inšpekcijski postopki.

Tožnika v tožbi vloženi v tem upravnem sporu navajata, da je lastnik sosednjih zemljišč B.B. dne 31.7.2009 odstopil od prijave, ki jo je vložil na inšpektorat dne 13.10.2008. Izjavil je, da se strinja z betonskim stebrom in ograjo, ki je bila postavljena na njegovo mejo, saj je tam bila tudi, ko je kupil hišo. Iz tega razloga tožnika menita, da sta prvostopna in drugostopna odločba nični.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni, in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop (12. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (točka 12.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

Kot izhaja iz ugotovitev upravnega postopka, ki med strankama niso sporna, sta tožnika brez gradbenega dovoljenja, ki bi ga za takšno gradnjo morala imeti, zgradila betonski steber prereza ca. 40 cm x 25 cm, višine ca. 1,65 metra na zemljiščih s parcelnima št. 607/1 (last A.A.) in 607/2 (last B.B.) k.o. ..., tipsko kovinsko ograjo v dolžini ca. 3,50 metra in višine ca. 1,70 metra, locirano na parcelno mejo med zemljišči s parcelnima št. 607/1 in 607/2 obe k.o. ... ter tipsko kovinsko ograjo v skupni dolžini ca. 21 metrov in višine ca. 1,20 metra, zgrajeno na parcelno mejo med zemljišči s parcelnimi št. 608/1 in 608/2 ter 607/1 in 607/2, vse k.o. ...

V skladu z zgoraj citiranimi določili prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je to nelegalna gradnja, saj sta tožnika dela izvedla brez gradbenega dovoljenja. Ker sta upravna organa pravilno ugotovila, da gre za nelegalno gradnjo, sta tudi pravilno odredila ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. ZGO-1 v 152. členu določa, da v primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Po presoji sodišča je bilo navedeno določilo pravilno uporabljeno, saj tožnika nista izkazala, da sta za sporni objekt, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje tudi pridobila. Ker gre torej v tem primeru za nelegalno gradnjo, je izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1 utemeljen.

Tožnika tudi s tožbenimi navedbami ne moreta pripeljati do drugačne odločitve. Tožnika v tožbi zatrjujeta, da je sosed in lastnik sosednjih zemljišč B.B. odstopil od prijave, ki jo je vložil na inšpektorat in se sedaj z betonskim stebrom in ograjo strinja, vendar pa to na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva. Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji po uradni dolžnosti (26. člen ZGO-1), obseg inšpekcijskega nadzorstva pa je opredeljen v 145. členu ZGO-1. Tako inšpektorji med ostalim nadzorujejo tudi ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu. Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu določil Zakona o splošnem upravnem postopku (prvi odstavek 146. člena ZGO-1). Odstop od prijave na tek inšpekcijskega postopka in na odločitev v tem postopku po obrazloženem ne vpliva, prav tako ne, da sosed nameravani gradnji več ne nasprotuje. Bo pa ta okoliščina vsekakor zelo pomembna v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, če bosta tožnika zanj ponovno zaprosila.

Izpodbijana upravna akta sta torej pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.