Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, ki ji tožnica ne ugovarja, da so njeni objekti od meje oddaljeni 40 m, zato sodišče pritrjuje toženki, da predvidena gradnja ne bo povzročala prekomernega zasenčenja njenih objektov. Drugih razlogov, zakaj odmik naj ne bi bil ustrezen, pa tožnica ne navaja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba je gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, s katerim je toženka A.A. in B.A. (v tem postopku prizadeti stranki) dovolila gradnjo skednja tlorisne velikosti 27 m x 5,5 m in višine 6 m, na zemljišču parc. št. 1240/2 k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji, med katerimi sta tudi odmik od sosednjega zemljišča parc. št. 1235/1, k.o. ..., ki mora znašati najmanj 1 m, in način odvodnjavanja meteornih voda. V obrazložitvi prvostopenjski upravni organ med drugim navaja, da je obravnavani objekt v skladu z določbami Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gornja Radgona (Ur. l. RS, št. 7/95, 35/01, 30/06, 78/08 in 22/13, v nadaljevanju PUP) in da gre po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba) za nezahtevni objekt. Drugostopenjski upravni organ je zavrnil tožničino pritožbo. Pritrjuje odločitvi prvostopenjskega organa in razlogom, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da gre po vsebini, obsegu in lokaciji gradnje za zahteven objekt, za katerega bi investitorja morala izdelati projektno dokumentacijo. Navaja še, da odmik ni ustrezen, ker zasenčuje njene nepremičnine, in da se zaradi nagiba terena meteorne vode in fekalije zlivajo na njeni nepremičnini parc. št. 1235/1 in 1234, obe k.o. ... Sodišču predlaga, naj izpodbijani odločbi odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Prizadeta stranka B.A.v odgovoru na tožbo navaja, da so bili upoštevani vsi pogoji za gradnjo nezahtevnega objekta in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 74. c člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, če (med drugim) ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, določeni v predpisu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona (tj. Uredbe), glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov, in da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom.

Iz 5. e točke 11. člena Uredbe izhaja, da je skedenj, to je enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom (enake dimenzije določa sedaj veljavna Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje v 18. točki priloge 2), nezahteven pomožni kmetijsko-gozdarski objekt. V zadevi ni sporno, da nameravani objekt izpolnjuje naštete pogoje, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da gre za zahteven gradbeni objekt. Po 33. členu PUP morajo biti odmiki objektov od sosednjih parcelnih mej tolikšni, da ne bo ovirana ali motena sosednja posest in da bo omogočeno redno vzdrževanje z lastnega zemljišča. Odmiki med objekti pa morajo biti tolikšni, da še omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje, vendar ne smejo biti manjši kot znaša obstoječa ali predvidena maksimalna višina sosednjih objektov. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, ki ji tožnica ne ugovarja, da so njeni objekti od meje oddaljeni 40 m, sodišče pritrjuje toženki, da predvidena gradnja ne bo povzročala prekomernega zasenčenja njenih objektov. Drugih razlogov, zakaj odmik naj ne bi bil ustrezen, pa tožnica ne navaja.

Tudi tožbeni ugovor glede emisij ni utemeljen. V izpodbijanem gradbenem dovoljenju je namreč izrecno določeno, da morata investitorja meteorne vode s strehe speljati tako, da ne bodo odtekale na sosednja zemljišča. Kot je pojasnila že toženka, pa fekalije zaradi skednja ne bodo nastajale. To pomeni, da z izpodbijano odločbo niso dopuščeni posegi na tožničina zemljišča. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker v tožbi niso bila navedena nobena dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.