Jedro

Teža in način izvršitve kaznivih dejanj kažeta, da gre za dobro organizirana ravnanja z mednarodnim elementom, pri čemer naj bi imel obdolženec v kriminalni družbi pomembno vlogo. Obdolženec je bil že pravnomočno obsojen, tudi zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z drogo v Italiji, ko mu je bila izrečena kazen 6 let zapora, sedaj obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil v času pogojnega odpusta s prestajanja te kazni, kar kaže na obstoj ponovitvene nevarnosti. Še vedno pa je podan tudi priporni razlog begosumnosti. Čeprav je obdolženec državljan Republike Slovenije, njegovi stiki in povezave, ne le na Kosovu (od koder izhaja), temveč tudi v drugih evropskih državah utemeljujejo nevarnost, da bi zaradi tega kazenskega postopka, ko se mu očitajo huda kazniva dejanja, za katera so zagrožene visoke zaporne kazni, pobegnil in se na ta način skušal izogniti temu kazenskemu postopku.

Izrek

Zoper obdolženega H. M. se pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša še za dva meseca, to je do 17. 5. 2015 do 5.50 ure.

Obrazložitev

A. 1. S sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 11. 2014, v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 11. 2014 je bil zoper obdolženega H. M. odrejen pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki teče od prijetja 17. 11. 2014 dalje. Pripor je bil obdolžencu iz istih pripornih razlogov podaljšan s sklepoma senata Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 12. 2014 in 16. 1. 2015 ter nazadnje s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 2. 2015 do 17. 3. 2015. 2. Zoper obdolžene H. M., B. M, M. G., E. Č. in M. P. je okrožno državno tožilstvo dne 18. 11. 2014 zahtevalo uvedbo preiskave zaradi kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B) in neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem in tretjem odstavku 186. člena KZ-1B, ki je bila zoper obdolženega H. M. uvedena s sklepom preiskovalnega sodnika z dne 18. 11. 2014, zoper ostale soobdolžence pa s sklepom preiskovalnega sodnika z dne 29. 12. 2014. 3. Okrožna državna tožilka je dne 11. 3. 2015 Vrhovnemu sodišču predlagala, da obdolženemu H. M. pripor iz istih pripornih razlogov podaljša še za dva meseca. Navaja, da je sklep o preiskavi pravnomočen, dokazi izvedeni v preiskavi pa utemeljenosti suma obdolžencem očitanih dejanj niso omajali. Preiskava iz objektivnih razlogov še ni končana, ker sodišče še ni zaslišalo soobdolženih E. Č. in M. P., ki sta po izvršenih kaznivih dejanjih Slovenijo zapustila. Obdolženi H. M. je bil zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z drogo že obsojen, sedaj obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil v času pogojnega odpusta. Obdolženčeva izvorna država je Kosovo, na ozemlju le-te ima številne povezave, z znanimi in neznanimi storilci iz te države je sodeloval pri izvršitvi očitanih mu kaznivih dejanj, takšne povezave pa ima tudi v drugih državah, kjer je deloval, zato obstaja realna in konkretna nevarnost, da bi, če bi bil izpuščen na prostost, ozemlje Republike Slovenije zapustil. S predlogom državne tožilke za podaljšanje pripora sta bila obdolženi in njegov zagovornik seznanjena dne 12. 3. 2015. 4. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je, ob predložitvi predloga državne tožilke za podaljšanje pripora, Vrhovnemu sodišču dne 13. 3. 2015 zaradi odločitve o predlogu državne tožilke, v skladu z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP podal pojasnilo, da je (ponovna) video konferenca za zaslišanje E. Č. v Bosni in Hercegovini predvidena za 20. 3. 2015, za zaslišanje M. P. so bili po mednarodni pravni pomoči zaprošeni pristojni organi Kosova, ki pa zapisnika o opravljenem procesnem dejanju še niso predložili.

B.

5. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je v zakonu predpisana kazen nad 5 let, podaljšati pripor največ še za tri mesece. Ker je za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem odstavku 186. člena KZ-1B predpisana kazen zapora od 5 do 15 let, za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja državne meje po šestem odstavku 308. člena KZ-1B pa kazen zapora od 1 do 8 let in denarna kazen, je ta formalni pogoj za podaljšanje pripora zoper obdolženca podan.

6. Pripor sodišče podaljša, če so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano ji kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, in neogibnost pripora za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. Priporni razlog iz 1. točke prvega odstavka 201. člena ZKP je podan, če so podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi oseba pobegnila; priporni razlog iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP pa, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in osebne lastnosti določene osebe, za katero je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, njeno prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bi ponovila kaznivo dejanje.

7. Utemeljenost suma, da je obdolženec skupaj s soobdolženci v hudodelski družbi storil očitani mu kaznivi dejanji po tretjem odstavku 186. člena in po šestem in prvem odstavku 308. člena KZ-1B, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave z dne 18. 11. 2014, ki v obširnih razlogih sklepa o tem navaja podrobne razloge in ki v dosedanjem teku preiskave ni bila omajana.

8. Vrhovno sodišče je sledilo predlogu državne tožilke in pripor zoper obdolženega H. M. podaljšalo iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ker se okoliščine od zadnjega sklepa o podaljšanju pripora (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 2. 2015) pri obdolžencu niso v ničemer spremenile. Teža kaznivih dejanj in način izvršitve kaznivih dejanj kažeta, da gre za dobro organizirana ravnanja z mednarodnim elementom, pri čemer naj bi imel po do sedaj zbranih podatkih obdolženi H. M. v kriminalni družbi pomembno vlogo. Obdolženec je bil že pravnomočno obsojen, tudi zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z drogo v Italiji, ko mu je bila izrečena kazen 6 let zapora. S prestajanja kazni je bil pogojno odpuščen marca 2013, sedaj obravnavana kazniva dejanja naj bi storil v času pogojnega odpusta. Te okoliščine po presoji Vrhovnega sodišča še vedno kažejo na obstoj ponovitvene nevarnosti. Po oceni Vrhovnega sodišča pa je še vedno podan tudi priporni razlog begosumnosti. Čeprav je obdolženec državljan Republike Slovenije, pa njegovi stiki in povezave, ne le v Kosovu (od koder izhaja), temveč tudi v drugih evropskih državah utemeljujejo nevarnost, da bi zaradi tega kazenskega postopka, ko se mu očitajo huda kazniva dejanja, za katera so zagrožene visoke zaporne kazni, pobegnil in se na ta način skušal izogniti temu kazenskemu postopku.

9. Pri presoji sorazmernosti Vrhovno sodišče ugotavlja, da je poseg v svobodo obdolženca v sorazmerju s težo obravnavanih kaznivih dejanj, stopnjo nevarnosti ponavljanja in stopnjo ogrožanja življenja in zdravja ljudi in varnosti ljudi (predvsem zdravja in življenja – potencialnih uživalcev prepovedanih drog, ki jih tovrstna dejanja ogrožajo), po presoji Vrhovnega sodišča ni moč zagotoviti z milejšim ukrepom.

10. Kot izhaja iz pojasnila preiskovalnega sodnika, preiskava še ni zaključena iz objektivnih razlogov – zaslišanja dveh soobdolžencev in članov hudodelske združbe, ki sta ozemlje Slovenije po dejanjih zapustila in se umaknila, eden v Bosno in Hercegovino in drugi na Kosovo. Ob upoštevanju časa, potrebnega za opravo teh dejanj, ter časa, ki ga bo potrebovalo državno tožilstvo po končani preiskavi za odločitev skladno z določbo drugega odstavka 184. člena ZKP, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je utemeljeno predlagano podaljšanje pripora za obdolženca do 17. 5. 2015.