Jedro

Za izplačevanje nadomestila za invalidnost morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer pogoj , določen v 94. členu ZPIZ-1 (ugotovljena invalidnost II. ali II. kategorije z določenimi pogoji) in pogoj iz 97. člena ZPIZ-1, to je da se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja oziroma po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik je delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela, s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom, ki se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik zato ne izpolnjuje pogoja iz 97. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 3. 2013 in odločba št. ... z dne 18. 2. 2013 ter, da se tožniku prizna pravica do nadomestila za invalidnost. Ugotovilo je, da tožnik nima v Sloveniji prijavljenega stalnega prebivališča ter, da ni vpisan v evidenco pri pristojnem Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Prijava v evidenci brezposelnih oseb je pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila iz 97. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1).

2. Pritožuje se tožnik. Navaja, da je v Republiki Sloveniji delal od leta 1980 do 1992, nato zapustil Slovenijo in z družino šel najprej v Nemčijo, nato kot begunec v ZDA. Na gradbišču v tujini, kamor je bil poslan leta 1987, je bil poškodovan s tremi streli, kar je prineslo veliko zdravstvenih problemov. Opravil je več operacij v različnih bolnišnicah in sicer v letu 1987 v A., leta 1994 je bil operiran zaradi frakture pete na levi nogi, leta 2000 zaradi tumorja na glavi in leta 2009 zaradi operacije anavrizme prsne aorte. Meni, da bi ga morali obravnavati po materialnih predpisih, veljavnih v času, ko je invalidnost nastala. Ne strinja se s tem, da je invalid III. kategorije zaradi bolezni, saj je šlo za poškodbo na delovnem mestu, kar je izkazano tudi s sodbo, s katero mu je bila prisojena odškodnina.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu, kakor ga določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Na podlagi opravljenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Spor v predmetni zadevi se nanaša na odločitev tožene stranke, da tožnik nima pravice do nadomestila za invalidnost. Tožnik je bil z odločbo z dne 25. 1. 2008 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, od 14. 11. 2007 dalje. Dne 12. 2. 2014 je tožnik vložil zahtevek za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Toženka je njegov zahtevek z odločbo z dne 18. 2. 2013 zavrnila, kar je potrdila z dokončno odločbo z dne 22. 3. 2013. Razlog, ki ga je toženka navedla je ta, da tožniku ni mogoče priznati pravice do nadomestila za invalidnost, saj se v Republiki Sloveniji ne more prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje in ne more izpolnjevati obveznosti po predpisih o zaposlovanju, ker nima stalnega bivališča v Sloveniji.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 - v nadaljevanju: ZPIZ-2). Po 390. členu ZPIZ-2 se v postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo ZPIZ-1 uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-2. Pravice na podlagi invalidnosti se določijo po predpisih veljavnih na dan nastanka invalidnosti.

7. Po določbi 1. alineje 1. odstavka 94. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1) ima pravico do nadomestila za invalidnost zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen in če ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen oziroma ni bil obvezno zavarovan. V skladu s 97. členom ZPIZ-1 pridobi zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pravico do delne invalidske pokojnine ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja oziroma po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, prijavi pri zavodu za zaposlovanje.

8. Nesporno med strankama je, da tožnik nima v Sloveniji prijavljenega stalnega prebivališča ter, da ni vpisan v evidenco brezposelnih pri pristojnem Zavodu RS za zaposlovanje.

9. Pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, da morata biti za izplačevanje nadomestila za invalidnost kumulativno izpolnjena dva pogoja (poleg splošnih pogojev za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti iz 66. člena ZPIZ-1) in sicer pogoji, kakor so določeni v 94. členu, ob tem pa tudi kumulativno pogoj iz 97. člena ZPIZ-1, to je pogoj, da se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja oziroma po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik je po odločbi št. ... z dne 25. 1. 2008 delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela, s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 14. 11. 2007 dalje, ki se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje in tako ne izpolnjuje pogoja iz 97. člena za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. 10. Navedbe pritožnika, kaj je počel po letu 1992, da se zaradi različnih operacij in zdravljenj ni mogel prijaviti na zavod za zaposlovanje, so pritožbena novota, ki v skladu s 337. členom ZPP ni dovoljena. Tožnik je v tožbi in tekom postopka na prvi stopnji izrecno navajal, da se ni prijavil na Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije zaradi tega, ker nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

11. Ostale pritožbene navedbe, da je poškodbe dobil na gradbišču v tujini v času skupne države in da je invalidnost posledica tega in ne bolezni in da mu nadomestilo za invalidnost gre že od leta 1987 dalje, ko je nastala pa vse do junija 2013, ko mu je priznana I. kategorija invalidnosti, glede na razloge odločitve o zavrnitvi tožnikovega zahtevka, pravno niso relevantne za rešitev pritožbenega zadeve.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.