5. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe GP Gradim, d. o. o., Ljubljana, na seji 5. 12. 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1218/2022 z dne 23. 8. 2022 v zvezi s sklepoma Okrožnega sodišča v Kranju št. I P 276/2014 z dne 21. 4. 2022 in z dne 12. 5. 2022 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 86. člena in 91. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) v zvezi z 10. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 19/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija v 2. točki izreka tega sklepa navedene zakonske določbe. Zatrjuje, da so v neskladju s 14., 15., 22. in 23. členom Ustave, 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) in 8. členom Splošne deklaracije človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1).

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je to sodišče potrdilo dva sklepa Okrožnega sodišča v Kranju: sklep, da se ugotovi, da se predlog za obnovo postopka pritožnice šteje za umaknjen, in sklep, da se zavrže predlog pritožnice za oprostitev plačila sodnih taks. Pritožnica navaja, da je Višje sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa kršilo 34., 35., 38. in 51. člen Ustave.

B.

3.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočen sklep Višjega sodišča, da se njen predlog za obnovo pravdnega postopka – zaradi neplačila sodne takse v danem roku oziroma opustitve podaje predloga za njeno oprostitev – šteje za umaknjenega (sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1218/2022 z dne 23. 8. 2022 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. I P 276/2014 z dne 21. 4. 2022). Zoper ta sklep je na voljo dopuščena revizija.[1] Pritožnica ne navaja, da bi izčrpala to pravno sredstvo. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zoper navedeni sklep zavrglo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev (1. točka izreka).

4.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija tudi pravnomočen sklep Višjega sodišča, da se zavrže njen predlog za oprostitev plačila sodne takse (sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1218/2022 z dne 23. 8. 2022 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. I P 276/2014 z dne 12. 5. 2022). Z ustavno pritožbo zoper ta sklep pritožnica izpodbija le odločitev o stroških postopka. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zoper ta sklep zavrglo, ker ni dovoljena (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Nobena od izpodbijanih zakonskih določb ne učinkuje neposredno. Tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Člen 91 ZPP med drugim določa posledice za stranko, ki ne spoštuje tretjega odstavka 86. člena ZPP. Člen 10 Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa upravičence za brezplačno pravno pomoč. Pristojni organ o prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči z odločbo oziroma sklepom (drugi odstavek 37. člena ZBPP).

7.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Kolikor pobudnica pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti ZPP in ZBPP utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo zoper posamične akte iz 1. točke izreka tega sklepa, s tem ne more biti uspešna, ker je Ustavno sodišče to ustavno pritožbo zavrglo. Poleg tega izpodbijani posamični akti sploh ne temeljijo na zakonskih določbah, izpodbijanih s pobudo. Morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnice iz teh razlogov ne bi mogla vplivati. Glede na vse navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 55.a člena, pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Gre za funkcionalno enak položaj kot glede revizije zoper sklep o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga za obnovo postopka (glej npr. sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 211/2021 z dne 21. 7. 2021). Tudi s pravnomočnim sklepom, da se predlog za obnovo šteje za umaknjenega, je obnovitveni postopek končan.