Jedro

V postavljenem roku tožnica ugotovitvam izvedenca dr. M. B. ni nasprotovala, tako da naknadnega odklanjanja tega izvedeniškega mnenja, povezanega s predlogi za postavitev novih izvedencev, kar bi vsekakor zavleklo postopek v zadevi, sodišče na podlagi določb 286. a člena ZPP ni bilo dolžno upoštevati. Glede na 15-dnevni rok v pozivu za izjavo o izvedeniškem mnenju, ki je vseboval ustrezni pouk, se tožnica ne more uspešno sklicevati na domnevno otežene kontakte z odvetnikom, saj se tudi od stranke v socialnem sporu utemeljeno pričakuje ustrezna aktivnost, pooblaščenec stranke pa je na podlagi prevzetega pooblastila tudi sicer dolžan samostojno ravnati v korist stranke, ki jo zastopa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, št. I-963599 z dne 13. 8. 2002 in z dne 25. 4. 2003, s katerima je bilo ugotovljeno, da je tožnica še naprej invalidka III. kategorije s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem fizično lažjem delu z omejitvami. Hkrati je zavrnilo zahtevek za priznanje pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti in za povračilo stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo in v njej uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ da so razlogi sodbe nepopolni in v nasprotju z zbranimi dokazi, graja pa tudi zavrnitev dokaznega predloga za pribavo nadaljnjih izvedeniških mnenj in graja dokazne zaključke sodišča glede tožničine delazmožnosti.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Sodišče je v ponovljenem postopku v skladu z napotki revizijskega sodišča v sklepu VIII Ips 413/2007 z dne 10. 2. 2009 glede tožničine delazmožnosti pribavilo izvedeniško mnenje primarija prof. dr. M. B., specialista medicine dela, in na podlagi ocene vseh zbranih dokazov ugotovilo, da je bila tožnica ob izdaji spornih odločb še naprej delazmožna v okviru III. kategorije invalidnosti za ustrezno drugo lažje delo z omejitvami. Ugotovilo je, da je bila v okviru teh omejitev tudi v smislu organiziranega delovnega procesa še vedno zmožna za dela nezahtevnega čiščenja, pomožna dela v gospodinjstvu, pa tudi za enostavnejša finomehanična dela – sestavljanje, prebiranje, štetje, zlaganje itd.. Podlago za take dokazne zaključke je imelo sodišče tako v pribavljenem izvedeniškem mnenju s področja medicine dela, v katerem se je izvedenec določno opredelil tudi do druge medicinske dokumentacije, kot tudi v s tem mnenjem v bistvu skladnih ugotovitvah invalidskih komisij. V postavljenem roku tožnica ugotovitvam izvedenca dr. M. B. tudi ni nasprotovala, tako da naknadnega odklanjanja tega izvedeniškega mnenja, povezanega s predlogi za postavitev novih izvedencev, kar bi vsekakor zavleklo postopek v zadevi, sodišče na podlagi določb 286. a člena ZPP ni bilo dolžno upoštevati. Glede na 15-dnevni rok v pozivu za izjavo o izvedeniškem mnenju, ki je vseboval ustrezni pouk, se tožnica ne more uspešno sklicevati na domnevno otežene kontakte z odvetnikom, saj se tudi od stranke v socialnem sporu utemeljeno pričakuje ustrezna aktivnost, pooblaščenec stranke pa je na podlagi prevzetega pooblastila tudi sicer dolžan samostojno ravnati v korist stranke, ki jo zastopa. Ker je sodišče na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka lahko prepričljivo ugotovilo dejstva, ki so bila pomembna za odločitev, revizijske navedbe, da bi moralo izvajati nadaljnje dokaze tudi po uradni dolžnosti v smislu določb 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), niso utemeljene.

8. Glede na navedeno imata tako izpodbijana sodba kot tudi sodba sodišča prve stopnje ustrezne in jasne razloge ter med njimi ni nasprotij, tako da se izpodbijana sodba lahko preizkusi. V reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato niso podane, prav tako pa glede na navedeno sodišče ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ko ni sledilo nadaljnjim dokaznim predlogom tožnice.

9. Dejansko se pretežni del revizijskih navedb nanaša zgolj na nestrinjanje z dokazno oceno sodišča glede tožničine delazmožnosti. Na tak način revizija dejansko uveljavlja le zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar glede na določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti revizijski razlog. Zato sodišče teh navedb ni moglo upoštevati.

10. Ker v reviziji uveljavljani razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.