Jedro

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da v upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, na kakšni podlagi je podržavljeno premoženje prešlo iz zasebne v družbeno lastnino. Ta okoliščina je pomembna za določitev pristojnosti za reševanje zadeve za denacionalizacijo po ZDen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 31/2001-19 z dne 28.3.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo tožene stranke z dne 28.4.1998, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke proti delni odločbi Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 28.1.1998. S to odločbo je bilo med drugim odločeno, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije dolžan z dnem pravnomočnosti odločbe izročiti v last upravičenki F.K. zemljišče parc. št. 607 k.o. Z.P. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je bilo že v upravnem postopku sporno vprašanje, na kakšni podlagi je prešla predmetna nepremičnina iz zasebne v družbeno lastnino. Iz odločbe o arondaciji dne 27.2.1961, ki je v upravnih spisih, je razvidno, da je pravni prednik tožeče stranke začel po tej odločbi pripojene parcele uživati takoj po sklenitvi dogovorov s posameznimi strankami. Takšen dogovor je bil sklenjen tudi s takratnim lastnikom A.K. dne 27.6.1959. To bi pa lahko pomenilo, da je do dejanskega prehoda navedene nepremičnine prišlo že leta 1959 oziroma na podlagi sklenjene pogodbe, kot že ves čas trdi tožeča stranka. Te pogodbe ni v predloženih spisih in tudi upravna organa v upravnem postopku nista ugotavljala, ali je ta pogodba, na katero se poleg tožeče stranke sklicuje v svojih vlogah tudi vlagatelj zahteve za denacionalizacijo, dejansko obstajala. V postopku denacionalizacije je pomemben dejanski prehod zasebne lastnine v družbeneo lastnino, zato bi moralo biti že v upravnem postopku ugotovljeno, kdaj je bil ta prehod dejansko izvršen oziroma, ali je bil izvršen na podlagi pogodbe. Gre za vprašanje, ki bi moralo biti razjasnjeno v upravnem postopku po uradni dolžnosti. Od tega je namreč odvisna stvarna pristojnost upravnega organa, na katero mora le ta ves čas paziti po uradni dolžnosti. Če je bil dejanski prehod zasebnega zemljišča v družbeno lastnino opravljen na podlagi pravnega posla, bi moral upravni organ odstopiti tako zahtevo v pristojno reševanje sodišču, ki je po 1. odstavku 56. člena ZDen pristojno za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člen ZDen.

Pritožnik, ki je sin pokojne vlagateljice zahteve za denacionalizacijo, v pritožbi navaja, da je pokojni oče za arondirana zemljišča prejel neko nadomestilo, prodal pa jih je predvsem zaradi psihičnega pritiska s strani upravnika Kmetijske zadruge M. Nadomestila niso presegla 30% takratne tržne vrednosti zemljišča. Pokojni oče ni vedel, da ga je kmetijska zadruga opeharila za sporno parcelo, ampak je to izvedel šele leta 1994, saj sumi, da bo zadruga, če jo bo uspela zadržati, parcelo prodala. Nadalje navaja postopke in okoliščine, v katerih so bile njegovima pravnima prednikoma odvzete posamezne parcele in meni, da odškodnina, ki je bila zanje plačana, ni dosegala vrednosti zemljišč. Zato predlaga ugoditev pritožbi.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene trditve in navaja, da je odločitev sprejeta z izpodbijano sodbo pravilna in v skladu z napotili pritožbnega sodišča.Pogodbeni prenos nepremičnin v družbeno lastnino s soglasjem lastnika ne predstavlja prisilnega podržavljenja.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pri presoji izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. To sodišče je sledilo napotku pritožbenega sodišča, ki je že odločalo o pritožbi zoper sodbo U 904/98-9 z dne 19.11.2000, izdano v isti zadevi in to sodbo s sklepom, opr. št. I Up 251/2000-2 z dne 7.12.2000 razveljavilo.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, na kakšen način je sporna parcela prišla iz zasebne v družbeno oziroma državno lastnino. Izpodbijana sodba vsebuje pravilne napotke upravnemu organu. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje kaže tudi pritožbena trditev, da tožnikov pokojni oče ni prejel nadomestila za zemljišče, ki ga je prodal predvsem zaradi psihičnega pritiska s strani upravnika Kmetijske zadruge M. To pa je tudi okoliščina, ki v upravnem postopku ni bila razčiščena in bi lahko vplivala na pristojnost za reševanje zadeve po ZDen.

Pritožbeno sodišče se ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na postopke v zvezi z odvzemom posameznih zemljišč upravičencu, saj te navedbe ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča v tem sporu. Pritožnik bo imel v ponovljenem postopku možnost uveljavljati vse ugovore, ki jih podaja v pritožbi in s tem vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).