Jedro

2. odst. 120. člena ZPP določa, da sodišče razpiše narok na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej obligatoren, razen če gre za izjeme, določene v 120. členu ZPP. Ker je tožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, do katere je prišlo zaradi bolezni tožnikovega pooblaščenca, bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok, saj ne gre za splošno znano dejstvo oz. za očitno neupravičeni razlog. Ker je predsednik senata prve stopnje o takem predlogu odločil brez naroka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ne ugodi tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 28.12.2000 (1. točka izreka). Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožnikovo pritožbo z dne 28.12.2000 kot prepozno (2. točka izreka). Zoper tak sklep se tožnik pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da bi sodišče prve stopnje potem, ko je prejelo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, moralo razpisati narok in na naroku odločiti, ali je do zamude prišlo iz upravičenega vzroka. Dejstva, na katera je tožnik oprl predlog za vrnitev v prejšnje stanje, niso splošno znana, brez naroka pa prvostopenjsko sodišče tudi ni moglo presoditi, da gre za očitno neupravičeni razlog. V kolikor bi bil narok za vrnitev v prejšnje stanje razpisan, bi tožnik pravočasno posredoval vse dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe. Prvostopenjsko sodišče naj bi pri odločanju o utemeljenosti oz. neutemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje bistveno kršilo določbe 120. čl. zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99). Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Pritožba je utemeljena. Na podlagi drugega odstavka 350. čl. zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) v zv. s 366. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Predsednik senata prvostopenjskega sodišča je sklep, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli sprejel, ne da bi pred tem razpisal narok, čeprav za takšno ravnanje ni imel pooblastila v drugem odstavku 120. čl. ZPP. Ta namreč določa, da na predlog za vrnitev v prejšnje stanje sodišče razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Navedeno pomeni, da je narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje obligatoren, razen če gre za izjeme, določene v 120. čl. ZPP. Tožnik predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, do zamude pa naj bi prišlo zaradi bolezni tožnikovega pooblaščenca. Dejstvo, na katero se opira predlog za vrnitev v prejšnje stanje, t.j. bolezen pooblaščenca, je že po naravi stvari takšno, da se ne more šteti niti za splošno znano, niti za očitno neupravičeni razlog, zato bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok za obravnavo predloga. Okoliščina, da tožnik predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predložil potrebnih dokazil in da tega tudi ni storil v času dveh mesecev do izdaje izpodbijanega sklepa, ne more biti razlog, da sodišče prve stopnje ne razpiše obligatorno predpisanega naroka za obravnavo te vloge. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP, saj je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 120. čl. istega zakona in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 365. čl. ZPP v zv. s prvim odstavkom 354. čl. ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje razpisalo narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Najkasneje na tem naroku pa bo tožnik moral predložiti dokaze za svoje trditve o upravičenem razlogu za zamudo roka za vložitev pritožbe.