Jedro

Tožnikove navedbe v pritožbi se nanašajo na očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar ni razlog za izpodbijanje arbitražne odločbe po določbi 485. čl. ZPP/77.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo na razveljavitev arbitražne odločbe, ker je ugotovilo, da je deloma nedopustna, deloma pa prepozna. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil tožnik, zatrjuje pa vse zakonite pritožbene razloge. Navaja, da je prvostopno sodišče ob reševanju zadeve napačno uporabilo novi ZPP iz leta 1999, medtem ko bi moralo uporabiti stari ZPP iz leta 1977, ki je veljal v času prometne nezgode oz. ob vložitvi zahtevka pri zavarovalnici za povračilo škode. Dalje navaja, da sta arbitražna odločba in odločba sodišča v popolnem nasprotju glede ugotovitve dejanskega stanja. Po mnenju tožnika iz arbitražne odločbe izhaja, da povzročitelj nezgode ni znan, iz odločbe sodišča pa, da je bil znan. V nadaljevanju tožnik obširno podaja dejansko stanje zadeve, kakor ga je sam doživljal ter pojasnjuje, da se je zanašal na obljube zadevne arbitraže in policije, da bodo raziskali in ugotovili dejansko stanje. Opisuje tudi, kako je pridobil nove dokaze, to je fotografije tovornjaka. Pritožnik znova poudarja, da je nedvomno videl registrsko tablico tovornjaka in trdi, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo ugotovitvam arbitraže, slednja pa lažnim navedbam lastnika tovornjaka. Pritožba ni utemeljena. Ni točna navedba pritožbe, da je prvostopno sodišče ob reševanju zadeve napačno uporabilo novi Zakon o pravdnem postopku iz leta 1999 (v nadaljevanju ZPP/99), medtem ko bi moralo uporabiti določbe starega Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (v nadaljevanju ZPP/77). Iz razlogov izpodbijanega sklepa je jasno razvidna odločitev prvostopnega sodišča, da je treba uporabiti določbe ZPP/77, kar je natančno in seveda pravilno obrazloženo upoštevaje dejstvo, da se je tožnik v tožbi smiselno skliceval na izpodbojni razlog iz 7. tč. 485. čl. ZPP/77 v zvezi z 9. tč. 421. čl. istega zakona (novi dokazi) v obdobju, ko je bil v veljavi še ZPP/77. Prav tako ni točna navedba pritožbe o nasprotju v dejstvih arbitražne odločbe in izpodbijane sodne odločbe. Sodišče prve stopnje se namreč sploh ni spustilo v vsebinsko odločanje o zadevi, saj je ugotovilo, da za to niso podani formalni pogoji. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da se tožnikove navedbe v pritožbi nanašajo na očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar ni razlog za izpodbijanje arbitražne odločbe niti po določbi 485. čl. ZPP/77, niti po določbi 477. čl. ZPP/99, prav tako z ugotovitvijo sodišča, da je tožnik dodatna izpodbojna razloga navedel šele v svoji vlogi z dne 24.11.1999 ter tako zamudil subjektivni (30 dni) in objektivni (eno leto) prekluzivni rok, v katerem bi lahko še uveljavljal obnovitvene razloge. Ker je sodišče zavrglo tožbo kot nedopustno oz. prepozno, se torej ni spuščalo v vsebinsko obravnavo zadeve, zato so neupoštevne vse nadaljnje obsežne dejanske navedbe pritožbe, v katerih tožnik podaja svoje videnje in razlago dogodkov ter opisuje, kako je pridobil nove dokaze. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP/99).