Jedro

Odločitve sodnika v posameznih zadevah predpostavljajo izoblikovanje stališč. Gre za prvino izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že s stališči, na katerih sodnikove odločitve temeljijo, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodniške funkcije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je skupaj s pritožbo (zoper sodbo) z dne 28. 11. 2022 na Višje sodišče v Kopru vložila predlog za izločitev višje sodnice mag. Jane Petrič za odločanje v pritožbeni zadevi Višjega sodišča v Kopru Cpg 50/2023. Navajala je, da je podan dvom v njeno nepristranskost zaradi nevestnega sojenja. Sodnica naj bi namreč kot poročevalka v predhodnih zadevah napisala številne nepravilnosti, čeprav je bila s strani tožene stranke in odgovorov na pritožbo drugih strank opozorjena na napake in je nedopustno širila toženčevo odgovornost, zahtevano skrbnost, in tudi zaradi očitnega nepoznavanja dejanskega stanja zadeve. Takšno sojenje pa naj bi ne bilo samo nedopustno, ampak naj bi izpolnjevalo tudi znake kaznivega dejanja po 258. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), zaradi česar sodnica pri novem sojenju ne more več sodelovati.

2. Predsednik Višjega sodišča v Kopru je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke zavrnil. Pojasnil je, da nestrinjanje s predhodnimi odločitvami sodišča, ki jih je kot poročevalka zapisala in obrazložila sodnica mag. Jana Petrič, ne morejo predstavljati odklonitvenega razloga po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Tožena stranka zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da izloči višjo sodnico mag. Jano Petrič, ali pa, podredno, sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje Višjemu sodišču v Kopru.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz navedb predlagatelja v obravnavani pritožbi izhaja, da uveljavlja obstoj t. i. odklonitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP. Ta razlog je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali pa, da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test). Pri tem ni odločilen vtis, ki si ga ustvari stranka, pač pa mora biti dvom o nepristranskosti sodišča upravičen v objektivnem smislu.

6. Odločitve sodnika v posameznih zadevah predpostavljajo izoblikovanje stališč. Gre za prvino izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že s stališči, na katerih sodnikove odločitve temeljijo, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodniške funkcije.1

7. Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višje sodnice je predlagateljevo nezadovoljstvo s sodničinimi stališči, izraženimi v predhodno izdanih odločbah. Takšno nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Pravilno je zato stališče iz izpodbijanega sklepa, da zavzeto stališče v odločitvi sodnika samo zase ne utemelji upravičenega dvoma v sodnikovo nepristranskost in s tem odklonitvenega razloga. Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru postopka.

8. Ker pritožba ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklep VS RS Cpg 11/2022 z dne 14. 9. 2022.