Jedro

Tožnica ni pojasnila, za kakšen obseg poslovanja v lokalu naj bi šlo, kakšne dohodke je dosegala s poslovanjem v lokalu, kakšna je višina zatrjevane težko nadomestljive škode, zato so bile njene trditve posplošene in niso dosegale zahtevanega standarda trditvenega bremena o nastanku težko nadomestljive škode. Ta pojem je treba restriktivno tolmačiti, glede na to, da gre za regulacijsko začasno odredbo, pri čemer bi morala tožnica pravni standard zatrjevane težko nadomestljive škode napolniti s konkretnimi trditvami, ki so predmet dokazne presoje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za začasno odredbo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Ne strinja se z zaključkom prvega sodišča, da ni izkazala nastanka težko nadomestljive škode. Navaja, da so v lokalu vse stvari tožeče stranke, saj lokala ni izpraznila. Poleg poslovne dokumentacije je v lokalu tudi vsa oprema, za katero odgovarja dobaviteljem, katerim jo mora vrniti po zaključku poslovanja. Prireditve v predlogu za začasno odredbo niso specificirane, ker so poslovna skrivnost. Nastaja nenadomestljiva, tako materialna kot nematerialna škoda (ugled tožeče stranke). Tožeča stranka je spravljena v položaj, v katerem razmišlja, da bo primorana sprožiti stečajni postopek. Zaradi takšnega dejanja sodišča bo ostalo nekaj ljudi brezposelnih. Doslej je mogoče le okvirno oceniti škodo, ki v dveh tednih samo z rednim poslovanjem znaša 5.600,00 EUR, poleg tega pa niso upoštevani dogodki, ki so odpovedani zaradi samovolje tožene stranke, in sicer dekliščina za 10 oseb, rojstni dan za 30 oseb, študentska zabava za 50 oseb, srečanje Društva upokojencev X. za 50 oseb in srečanje portugalskih zamejcev ter njihovih poslovnih partnerjev za 120 oseb. Ti dogodki so bili odpovedani, pri čemer ostalih začetih zadev tožnica ne omenja posebej. Nematerialno škodo predstavlja negativen glas o tožnici, ki se hitro širi in ima finančne posledice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnica ni izkazala drugega pogoja za izdajo regulacijske začasne odredbe, to je potrebnosti začasne odredbe zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Tožnica je v trditveni podlagi predloga za izdajo začasne odredbe navedla zgolj splošne trditve: da ji nastaja velika poslovna škoda, ker ne more opravljati gostinske dejavnosti, da je toženka preprečila dogovorjene in že plačane dogodke in prireditve v lokalu, zaradi njihove neizvedbe pa bo tožnici nastala velika premoženjska škoda ter da ji zaradi toženkinega dejanja nastaja težko nadomestljiva škoda, ker že predvidenih in tudi plačanih dogodkov, ki prinašajo dobiček, kasneje ne bo mogoče več organizirati.

5. Tožnica glede na to ni pojasnila, za kakšen obseg poslovanja v lokalu naj bi šlo, kakšne dohodke je dosegala s poslovanjem v lokalu, kakšna je višina zatrjevane težko nadomestljive škode, zato so bile njene trditve posplošene in niso dosegale zahtevanega standarda trditvenega bremena o nastanku težko nadomestljive škode. Ta pojem je treba restriktivno tolmačiti, glede na to, da gre za regulacijsko začasno odredbo, pri čemer bi morala tožnica pravni standard zatrjevane težko nadomestljive škode napolniti s konkretnimi trditvami, ki so predmet dokazne presoje.

6. Povzete trditve tožnice v njenem predlogu za izdajo začasne odredbe so zato vsebinsko prazne in ne dajejo podlage za izdajo ureditvene začasne odredbe, zato je pravilno stališče prvega sodišča, da tožnica ni izkazala, da bi ji nastajala težko nadomestljiva škoda. Ob tem je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja. Novote, ki jih tožnica uveljavlja v pritožbi v zvezi z zatrjevano težko nadomestljivo škodo, so prepozne in zato neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).