27. 2. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Branko Šćulija, Kamnik, ki ga zastopa Odvetniška družba Kobentar, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 27. februarja 2023

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 5747/2020 z dne 17. 11. 2022 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrožno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog pritožnikove obrambe za odpravo pripora, vložen po izreku sodbe. V pravnem pouku je navedlo, da zoper sklep ni pritožbe.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi med drugim uveljavlja tudi kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker naj mu pritožba ne bi bila omogočena.

3.Na podlagi prvega odstavka 399. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZKP) je pritožba zoper sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, dovoljena vselej, kadar ni s tem zakonom izrecno izključena. Četrti odstavek 207. člena ZKP sicer izrecno izključuje pritožbo zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora, vendar je iz prvega odstavka tega člena jasno, da se ta nanaša na pripor v fazi po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje. Te določbe zato za sklepe, s katerimi se odloča o priporu po izreku sodbe, ni mogoče uporabiti. Izrecne določbe, ki bi izključevala pritožbo zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odpravo pripora, vložen po izreku sodbe, pa zakon ne vsebuje. Zato je na podlagi prvega odstavka 399. člena ZKP pritožba dovoljena.[1]

4.Prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ker pritožnik ni izkazal, da je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zavrgel.

5.Če je pritožnik rok za vložitev pritožbe zamudil zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijanem sklepu, pritožniku zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice.[2] To pomeni, da lahko pritožnik vloži pritožbo v zakonskem roku za njeno vložitev, ki teče od vročitve tega sklepa.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) ter člana Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejel soglasno.

Dr. Dr. Klemen Jaklič

(Oxford ZK, Harvard ZDA)

Predsednik senata

[1]Glej Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča št. 1/96, str. 19 in nasl., z dne 18. in 19. 6. 1996 in odločbo Ustavnega sodišča št. Up-103/02 z dne 17. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02, in OdlUS XI, 276). Glej tudi Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 15. točka k 207. členu, str. 490.

[2]Po ustaljeni ustavnosodni presoji napačen pravni pouk za stranko ne more imeti nobenih škodljivih posledic. Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-148/01 z dne 29. 11. 2001 (Uradni list RS, št. 101/01, in OdlUS X, 233), 21. točka obrazložitve, ter sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-147/15 z dne 16. 12. 2015, 5. točka obrazložitve, in št. U-I-41/20 z dne 8. 10. 2020, 5. točka obrazložitve. Prim. tudi s sklepoma Ustavnega sodišča št. Up-943/17 z dne 11. 12. 2017, 6. točka obrazložitve, in št. Up-276/96 z dne 18. 11. 1996, 2. točka obrazložitve.