Jedro

Ničnostni razlog iz 3. točke 267. člena ZUP (1986) predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena, kar pomeni, da je mogoče iz tega ničnostnega razloga izreči za nično le tako odločbo, ki je ni mogoče izvršiti, ki še ni bila izvršena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 129/97-14 z dne 2.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožečih strank proti odločbi z dne 11.6.1997, s katero je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo proti odločbi Upravne enote P. z dne 25.2.1997. S to odločbo je organ prve stopnje zavrnil njun predlog za izrek ničnosti odločb o nacionalizaciji z dne 20.4.1973, z dne 30.4.1973, z dne 4.2.1977 in z dne 16.10.1973, ki jih je izdal Oddelek za gospodarstvo SO P. na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46 in 35/48, v nadaljevanju ZNZGP), ker je ugotovil, da ni podan uveljavljani ničnostni razlog iz 3. točke 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86).

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke in se v smislu 2. odstavka 67. člena ZUS sklicuje na razloge tožene stranke, ki je pritrdila organu prve stopnje, da ni podan uveljavljani ničnostni razlog iz 3. točke 267. člena ZUP/86, ker so po podatkih upravnih spisov bile navedene odločbe o nacionalizaciji vročene skrbniku M.A. in so postale pravnomočne dne 16.5.1973, 14.11.1973 in 3.5.1977 in tudi izvedene v zemljiški knjigi. Tožbene ugovore zavrača z navedbami, da imajo navedene nacionalizacijske odločbe pravno naravo deklaratornih upravnih odločb, kar pomeni, da, glede na obstoječe dejansko stanje, le ugotavljajo določeno pravno razmerje, ki obstoji že po samem zakonu, in sicer ZNZGP. Določba 7. a člena ZNZGP se na podlagi Uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih upravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 56/54 in 57/55, v nadaljevanju uredba) v jugoslovanskem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ni uporabljala do 7.10.1972. Novela uredbe (Uradni list SFRJ, št 51/72) je črtala izvzetje in dopustila uporabo 7. a člena ZNZGP tako, da se je ta del navedene zakonske določbe začel uporabljati v bivši coni B z dnem 8.10.1972. Z navedeno novelo torej ni bila predpisana nacionalizacija, temveč je bila omogočena uporaba 7. a člena ZNZGP, s katerim je bila izvedena nacionalizacija. Na podlagi 11. točke 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 37/90) pa se v Sloveniji določba 7. a člena ZNZGP ne uporablja več od 4.10.1990 dalje.

Tožeči stranki uveljavljata v pritožbi vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Zatrjujeta, da navedenih nacionalizacijskih odločb ni mogoče izvršiti, ker so izdane v nasprotju z ZNZGP. Z njimi je bilo nacionalizirano premoženje, ki ga je njun oče pridobil po zakonitem dednem nasledstvu, v času izdaje navedenih nacionalizacijskih odločb pa je bil njun oče tudi že mrtev. Ker sodišče prve stopnje ni presodilo teh okoliščin, ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Upravna odločba se izreče za nično, če je podan kakšen izmed ničnostnih razlogov. ZUP/86, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje in tožene stranke, določa ničnostne razloge v 267. členu. V postopku za izrek ničnosti, ki se uvede na predlog stranke, se preizkuša le obstoj tistih razlogov, ki jih uveljavlja predlagatelj. V obravnavani zadevi izhaja iz predloga, ki je v upravnih spisih, da tožeči stranki uveljavljata ničnostni razlog iz 3. točke 267. člena ZUP/86 in zatrjujeta, da navedenih nacionalizacijskih odločb pravno in dejansko ni mogoče izvršiti.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo veljavnost 7. a člena ZNZGP v času izdaje navedenih nacionalizacijskih odločb. S stališčem, da v obravnavani zadevi uveljavljani ničnostni razlog ni podan, se pritožbeno sodišče strinja. Zaradi razloga iz 3. točke 267. člena ZUP/86 je mogoče izreči za nično le tako odločbo, ki je ni mogoče izvršiti, pri čemer ta ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena. V obravnavani zadevi pa iz podatkov upravnih spisov izhaja, da so bile navedene nacionalizacijske odločbe pravno kot tudi dejansko že izvršene.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ker se ti nanašajo na dejansko in pravno podlago, na podlagi katere so bile izdane navedene nacionalizacijske odločbe. Iz razloga nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava, na kar se sklicujeta tožeči stranki, pa navedenih odločb o nacionalizaciji ni mogoče izreči za nične, ker takšnih ničnostnih razlogov ZUP/86 v 267. členu ne določa. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.