Jedro

Tudi v primeru sklepanja pravnega posla - menjalne pogodbe, ko ena od strank ponaredi identifikacijske številke na osebnem avtomobilu in istega da v menjavo drugi stranki - oškodovancu za njegovo vozilo, zadošča za utemeljen sum, da je s tem storjeno kaznivo dejanje goljufije, da je zaradi nemožnosti uporabe avtomobila oškodovancu nastala premoženjska škoda zaradi lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin s podtikanjem za pravni promet nesposobnega vozila kot predmeta menjalne pogodbe.

Izrek

Pritožbi oškodovanca kot tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper obdolženega u v e d e p r e i s k a v a v smeri kaznivega dejanja goljufije po čl. 171/III in I KZ RS, ki naj bi ga storil s tem, ker je z namenom, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist spravil nekoga z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je v škodo svojega premoženja nekaj utrpel s tem, da je z oškodovancem sklenil menjalno pogodbo z dne 11.12.1991, s katero mu je izročil BMW 318, registriran do 15.1.1992 in za ta avtomobil dobil v menjavo avtomobil Zastava Jugo Florida, ki je bil pred tem last oškodovanca kljub temu, da je vedel, da je avtomobil, ki ga je izročil, ni imel ustreznih registrskih številk oziroma številk šasije in številk motorja, kot so bile napisane v prometnem dovoljenju, ter ga je s tem oškodoval za 8.000 DEM oziroma 298.638,00 SIT.

Obrazložitev

Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo oškodovanca kot tožilca za uvedbo preiskave zoper obdolženega v smeri kaznivega dejanja goljufije po čl. 171/III in I KZ RS. Svoj sklep je prvostopno sodišče obrazložilo z ugotovitvijo, da obdolženec oškodovancu kot tožilcu ni ničesar prikrival in mu ničesar lažno prikazoval, ko je oškodovanec kot tožilec namreč imel sam možnost vozilo, vključno z navedenimi številkami za identifikacijo vozila, videti in pregledati in da zato z dejanjem, kot je opisano v zahtevi oškodovanca kot tožilca, ne gre za kaznivo dejanje goljufije, ampak za civilno razmerje. Zlasti tudi ni mogoče govoriti, da je obdolženec ob menjavi avtomobila imel namen sebi pridobiti protipravno premoženjsko korist glede na to, da sta vozili približno enako vredni.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče oškodovančevi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in dopusti preiskavo zoper obdolženca.

Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca je utemeljena.

Pritrditi je pritožbenim izvajanjem oškodovanca kot tožilca, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o tem, da obdolženec s tem, ko je ponudil in izpeljal menjavo svojega osebnega avtomobila BMW z oškodovancem za njegov osebni avto Jugo Florida naj ne bi ničesar storil, kar naj bi bilo element kaznivega dejanja goljufije, zlasti pa, da glede na enakovrednost obeh menjanih vozil ni imel namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Obdolženec tudi naj ne bi vedel, da s številkami na šasiji in motorju BMW ni nekaj v redu, tako da za utemeljen sum v smeri goljufije naj ne bi bilo podlage. Tudi ta zaključek prvostopnega sodišča ni prepričljiv. Iz zbranih podatkov v spisu je razvidno, da naj bi tekel zoper obdolženca kazenski postopek v smeri kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 186 KZ RS, hkrati pa tudi pravdni postopek pred Temeljnim sodiščem v X, enota na Y. Očitno tudi je, da se v teh postopkih, kot zatrjuje pritožitelj za pravdni postopek, ugotavlja med drugim ali je obdolženec ponaredil na svojem avtomobilu številko na šasiji in motorju oziroma ali je za ponaredek vedel in je tako tudi lahko vedel, da avtomobil s ponarejenimi številkami na motorju ne more biti predmet pravnega prometa po eni strani, po drugi strani pa tudi v smislu uporabe istega v javnem cestnem prometu ni zakonitih pogojev. Zato zaenkrat ni mogoče trditi, da ni podan utemeljen sum, da je obdolženec s svojim ravnanjem, ko je podtaknil v okviru menjalne pogodbe navedeni avtomobil oškodovancu kot tožilcu, ne bi bilo elementov kaznivega dejanja goljufije, ko je za oškodovanca kot tožilca ravno z ravnanjem obdolženca nastala premoženjska škoda, saj v zamenjavo prejetega avtomobila ne more uporabljati, sicer pa mu je bil kot predmet kaznivega dejanja celo začasno odvzet. Obdolženec po oškodovancu kot tožilcu v zamenjavo sprejetega avtomobila ni vrnil, ampak ga je takoj prodal. Vse to nakazuje, da je potrebno glede na podan utemeljen sum izvesti kazensko preiskavo tudi v smeri kaznivega dejanja goljufije, očitno po II. odst. 171. člena KZ RS in pri tem izvesti ponujene dokaze, kot jih navaja pritožba oškodovanca kot tožilca. Zaradi povedanega je pritožbeno sodišče prvostopni sklep spremenilo tako, da je preiskavo zoper obdolženega uvedlo.