Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik s svojim predlogom za izdajo začasne odredbe ne zahteva ureditve stanja, na katerega se nanaša vložena tožba, saj s slednjo zahteva zgolj odstranitev ključa iz ključavnice. V kolikor bi sodišče prve stopnje sedanjemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, bi tožnik preko nje dobil več (čeprav le začasno), kot bi sicer lahko dobil s končno odločitvijo v sporu o motenju posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval, da se toženi stranki (v nadaljevanju toženki) prepove motenje in uporaba stanovanja v pritličju stanovanjske hiše na naslovu

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnik. V pravočasni pritožbi navaja oziroma opisuje razmere, zaradi katerih je vložil tožbo zaradi motenja posesti. Sodišče prve stopnje se ne bi smelo sklicevati na sklep, ki je bil tožniku vročen šele 8. 4. 2026, ker je sodišče samoiniciativno vpogledalo v pravdni vpisnik Okrajnega sodišča v Mariboru, sicer pa predmetni sklep ni pravnomočen, saj je tožnik v tistem postopku podal ugovor, sam pa je predlog za izdajo začasne odredbe vložil že 30. 3. 2026 in v tem času ni vedel, niti ni bil seznanjen, da je toženka zoper njega vložila tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, še manj pa, da je predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče v drugem postopku ugodilo. Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti najmanj narok za obravnavo začasne odredbe in šele potem izdati sklep o začasni odredbi, upoštevaje predvsem dejstvo, da je vpogledalo v drugi pravdni spis. Sicer pa toženka nikoli ni izvrševala posesti v pritličju stanovanjske hiše, saj je tam živel njen pokojni partner, stanovanjski enoti sta bili popolnoma ločeni, tožnik pa ima posest na vseh preostalih nepremičninah, saj ima status kmeta in se med drugim ukvarja z vinogradništvom.

3.V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ.

6.Tožnik je predlagal regulacijsko začasno odredbo, katere bistvo je, da domnevni upnik predlaga ureditev pravnega razmerja že za čas sodnega postopka. V sporih zaradi motenja posesti, katerih cilj je posestno varstvo oziroma začasna ureditev dejanskega stanja oziroma preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic, mora sodišče obravnavati hitro (425. do 428. člen ZPP). V posestnem sporu daje sodišče tožniku varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, ne glede na obstoj pravice in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ in 426. člena zakona o ZPP).

7.Tožnik je dne 15. 12. 2023 vložil tožbo, s katero zahteva, da toženka preneha z motilnimi dejanji, in sicer puščanjem ključa na notranji strani ključavnice v spodnji etaži stanovanjske hiše na naslovu *** in je dolžna takoj iz notranje strani ključavnice odstraniti ključ, ki ovira odklepanje vrat na način, kot je bilo to možno pred motilnim ravnanjem. Prav tako se je v bodoče dolžna vzdržati vsakršnih nadaljnjih motilnih ravnanj. Nadalje je tožnik 30. 3. 2026 vložil predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe z namenom začasnega zavarovanja posesti in preprečitve nadaljnjega motenja z vsebino, kot izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje (1. točka obrazložitve).

8.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik s svojim predlogom za izdajo začasne odredbe ne zahteva ureditve stanja, na katerega se nanaša vložena tožba, saj s slednjo zahteva zgolj odstranitev ključa iz ključavnice. V kolikor bi sodišče prve stopnje sedanjemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, bi tožnik preko nje dobil več (čeprav le začasno), kot bi sicer lahko dobil s končno odločitvijo v sporu o motenju posesti, kar jasno kaže, da njegov predlog za izdajo začasne odredbe ne more biti utemeljen, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo glede 2. in 3. točke izreka predlagane začasne odredbe. Slednje pa po oceni sodišča druge stopnje velja tudi glede 1. točke predlagane začasne odredbe, s katero tožnik zahteva prepoved motenja na način, da toženka ne sme uporabljati stanovanja v pritličju stanovanjske hiše na naslovu ***, saj s predlagano tožbo zaradi motenja posesti uveljavlja zgolj, da toženka ključ v ključavnici ne sme uporabljati na način, da je tožniku onemogočeno odklepanje vrat. Tako je predlagana začasna odredba že iz tega razloga v celoti pravilno zavrnjena.

9.Sicer pa sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da glede na izdano začasno odredbo v postopku II P 113/2026, s katero je sedanjemu tožniku naloženo, da je dolžan toženki izročiti ključe vhodnih vrat, s čemer je toženka pridobila neposreden dostop do pritličja stanovanjske hiše na naslovu ***, ni mogoče s sedaj predlagano začasno odredbo toženki naložiti, da se ji prepove uporaba stanovanja v isti stanovanjski hiši, to je v pritličju na naslovu ***.

10.Glede na obrazloženo, ker že iz zgoraj navedenih razlogov niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, se sodišče druge stopnje s preostalimi pritožbenimi zatrjevanji, ki se nanašajo predvsem na samo motenje posesti, ki ga tožnik očita toženki, ni ukvarjalo.

11.Za izdajo oz. zavrnitev začasne odredbe sodišču ni potrebno opraviti naroka, kot to zmotno meni pritožba, slednji ni obligatoren, saj je sam namen izdaje začasne odredbe, da se v postopku odloči s stopnjo verjetnosti in hitro, glede na podane trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe. Šele ugovorni postopek je namenjen kontradiktornemu obravnavanju spornih dejstev in izvajanju dokazov.

12.Sodišče druge stopnje pri tem dodaja, da je sam postopek v sporih zaradi motenja posesti hiter, zato mora sodišče prve stopnje odločanje o zahtevku vloženem dne 15. 12. 2023 pospešiti, glede na dejstvo, da je v zadevi razpisalo devet narokov, od tega tri izvedlo v letu in pol, pa še vedno ni odločilo.

13.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pravdni stranki stroškov pritožbenega postopka nista priglasili, zato je odločitev o njih odpadla.