Jedro

Ob upoštevanju ne samo gramatikalne, pač pa še drugih razlagalnih metod, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se pojem "uživalec pokojnine" iz drugega odstavka 401.a člena ZPIZ-2 ne nanaša na vse uživalce pokojnin, pač pa le na uživalce pokojnine, zavarovance iz 11. člena ZPIZ/83, ki so vplačevali prispevke v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 oziroma so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za širši obseg pravic.

Za odločanje o (eventuelno vloženi) zahtevi za novo odmero vdovske pokojnine na podlagi ZPIZ-2M je pristojen toženec, sodišče pa v skladu s 63. členom ZDSS-1 šele po predhodno izvedenem predsodnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 19. 7. 2021 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 17. 3. 2021 ter se ugotovi, da je tožeča stranka od 1. 1. 2021 dalje upravičena od (pravilno do) odmere vdovske pokojnine v višini, skladno s 401.a členom ZPIZ-2. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi kršitev pravil materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka s predlogom, da se njeni zahtevi za novo odmero vdovske pokojnine od 1. 1. 2021 dalje skladno s 401.a členom ZPIZ-2 ugodi. Vztraja pri vseh tožbenih navedbah. Povzema posamezne točke obrazložitve sodbe in navaja, da je sporno, ali se "uživalec pokojnine" iz drugega odstavka 401.a člena ZPIZ-2 nanaša zgolj na osebe, ki so bili zavarovanci 11. člena ZPIZ-83 ali pa se nanaša na vse trenutne uživalce pokojnine. Sklicuje se na to, kako je zakonodajalec uredil vprašanje v podobnem primeru, to je priznanje višje pokojnine osebam, ki jim je pokojnina že odmerjena z dokončno in pravnomočno odločbo. Po uveljavitvi ZPIZ-2 zagotovljena pokojnina predstavlja osnovo tudi za odmero vdovske pokojnine. Odgovor na sporno vprašanje, katerim uživalcem vdovske pokojnine po noveli ZPIZ-2 pripada odmera od zagotovljene pokojnine in katerim ne ter zakaj ne. Ta odgovor je potrebno poiskati v povezavi z določbo 2. člena s prehodno določbo 5. člena ZPIZ-2L. Zakonodajalec, ki je v isti poslanski sestavi sprejel novelo ZPIZ-2H kot tudi zgolj nekaj mesecev kasneje ZPIZ-2L, je pri oblikovanju določbe prvega odstavka 5. člena ZPIZ-2L uporabil izrecen zapis, katerim uživalcem gre večja socialna varnost in katerim ne. Stališče sodišča, da bi moral zakonodajalec izrecno navesti tudi uživalce vdovskih pokojnin, če bi jim res želel priznati pravice po ZPIZ-2H, ni pravilna. Vztraja, da je zakonodajalec z besedno zvezo "uživalec pokojnine" zajel vse trenutne uživalce pokojnin, vključno z vdovskimi. Nezanemarljivo je ostalo dejstvo, da sodišče ni upoštevalo teleološke razlage oziroma razlage po namenu, na katero je tožnica opozorila že v tožbi.

3. V odgovoru na pritožbo toženec nasprotuje pritožbenim navedbam in vztraja, da je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Poudarja, da določba 401.a člena ZPIZ-2H izenačuje pravice t. im. drugih individualnih kmetov z združenimi kmeti, če so plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnov, ki so se štele za širši obseg pravic. Gre za izjemo, ki jo je potrebno razlagati restriktivno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do drugih kršitev. Sodišče prve stopnje je sodbo obrazložilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

6. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 63. člena v zvezi z 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 19. 7. 2021, s katero je zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 17. 3. 2021 glede nove odmere vdovske pokojnine. S slednjo odločbo z dne 17. 3. 2021 je toženec zavrnil tožničino zahtevo za novo odmero vdovske pokojnine na podlagi 2. člena Zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 139/2020, v nadaljevanju: ZPIZ-2H), ko je bil dodan nov 401.a člen ZPIZ-2. Takšni odločbi je sodišče prve stopnje štelo za pravilni in zakoniti in tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo. S tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. 7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila z odločbo toženca št. ... z dne 12. 4. 1999 tožničinemu možu, pokojnemu A. A., priznana pravica do starostne pokojnine v ustreznem mesečnem znesku od 1. 1. 1999 dalje. Pokojnina mu je bila priznana po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ/92) glede na 15 let skupne pokojninske dobe, odmerjena v višini 35 % od dejanske pokojninske osnove, pri čemer je bila zavarovancu zagotovljena odmera pokojnine v višini 35 % od najnižje pokojninske osnove, ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic. Zavarovanec A. A. je 16. 9. 2014 umrl, vdovi, to je tožnici pa je bila z odločbo toženca št. ... z dne 15. 7. 2014 v zvezi s sklepom toženca z dne 22. 10. 2014 priznana pravica do vdovske pokojnine od 17. 9. 2014 dalje. Vdovska pokojnina je bila odmerjena v višini 70 % od osnove, to je od pokojnine, do katere je bil uživalec upravičen ob smrti.

8. V tej zadevi je sporno, ali je uživalka vdovske pokojnine upravičena do nove odmere.

9. Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 139/2020, v nadaljevanju ZPIZ-2H), ki velja od 24. 10. 2020 in se uporablja od 1. 1. 2021 dalje. V 2. členu ZPIZ-2H je določeno, da se za 401. členom doda nov 401.a člen, ki ga je v celoti citiralo že sodišče prve stopnje.

10. V zvezi s citirano določbo je sporno, ali se pojem "uživalec pokojnine" iz drugega odstavka 401.a člena ZPIZ-2 nanaša na vse uživalce pokojnin ali zgolj na uživalce pokojnin iz prvega odstavka 401.a člena ZPIZ-2. To je na uživalce pokojnin, zavarovance iz 11. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS, št. 27/83 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ/83), ki so bili zavarovani kot drugi kmetje in so vplačevali prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83. Na odgovor na to vprašanje se namreč navezuje odločitev o tem, ali je tožnica upravičena do nove odmere vdovske pokojnine.

11. Določba 401.a člena ZPIZ-2 se tudi po prepričanju pritožbenega sodišča nanaša zgolj na zavarovance iz 11. člena ZPIZ/83, ki so vplačevali prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83. To je prispevke od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.

12. Določba 11. člena ZPIZ/83 je urejala zavarovanje drugih oziroma individualnih kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico. Ti zavarovanci so bili ne glede na višino osnove, od katere so plačevali prispevke, zavarovani le za ožji obseg pravic in sicer so bili zavarovani samo za pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine, drugače kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83. Na tej podlagi so se obvezno zavarovali kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov. V skladu z drugim odstavkom 10. člena ZPIZ/83 so bili zavarovani združeni kmetje, ki so se zavarovali od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. To je v obsegu, kakor delavci v združenem delu in za širši obseg pravic.

13. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, so bili tudi zavarovanci iz 11. člena ZPIZ/83 lahko zavarovani od osnove, ki ni nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in so plačevali enako visoke prispevke kot zavarovanci iz 10. člena ZPIZ/83 (ki so bili zavarovani za poln obseg pravic), vendar so se jim glede na njihov status, priznavale le pravice za ožji obseg, torej le pravica do pokojnine. Tako so bili ti zavarovanci iz 11. člena ZPIZ/83 kljub enako plačanim prispevkom kot zavarovanci iz 10. člena ZPIZ/83, obravnavani različno.

14. Iz navedenega razloga z namenom, da se na podlagi enako plačanih prispevkov zavarovancem zagotovijo enake pravice, je bil sprejet tudi ZPIZ-2H in določba 401.a člena ZPIZ-2. 15. Glede na obrazloženo, ob upoštevanju ne samo gramatikalne, pač pa še drugih razlagalnih metod, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se pojem "uživalec pokojnine" iz drugega odstavka 401.a člena ZPIZ-2 ne nanaša na vse uživalce pokojnin, pač pa le na uživalce pokojnine, zavarovance iz 11. člena ZPIZ/83, ki so vplačevali prispevke v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 oziroma so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za širši obseg pravic.

16. Zmotno je stališče pritožbe, da je zakonodajalec zajel vse trenutne uživalce, vključno z vdovskimi pokojninami. Kaj takega ne izhaja iz zakonodajnega gradiva, niti ni iz tega razviden namen priznati enake pravice kot zavarovancem iz prvega odstavka 401. člena ZPIZ, tudi vdovam teh zavarovancev. Pravilnost takšnega stališča potrjuje kasneje dne 22. 2. 2022 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 29/2022, v nadaljevanju ZPIZ-2M). V ZPIZ-2M je v prehodni in končni določbi 4. člena določeno, da uživalec vdovske ali družinske pokojnine, ki mu je pokojnina odmerjena po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic, ki bi bil, če ne bi umrl, v skladu s 401.a členom zakona upravičen do višje pokojnine, lahko vloži zahtevo za novo odmero vdovske ali družinske pokojnine.

17. Ker dne 3. 2. 2021, ko je tožnica pri tožencu vložila zahtevo za novo odmero vdovske pokojnine, še ZPIZ-2M ni veljal, je sodišče prve stopnje in pred tem toženec, pravilno kot pravno podlago za novo odmero vdovske pokojnine upoštevalo določbe ZPIZ-2H in tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb, ker sta pravilni in zakoniti in novo odmero vdovske pokojnine, zavrnilo. Za odločanje o (eventuelno vloženi) zahtevi za novo odmero vdovske pokojnine, na podlagi ZPIZ-2M je pristojen toženec, sodišče pa v skladu s 63. členom ZDSS-1 šele po predhodno izvedenem predsodnem postopku.

18. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, do drugih pritožbenih navedb, ki za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, predvsem v zvezi s sklicevanjem na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2I (Ur. l. RS, št. 51/2021) in prehodno ter končno določbo 5. člena in ureditev višine najnižje pokojnine, pa se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.