Jedro

Ker je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijani odločbi izdal, ne da bi tožniku vročil izvedensko mnenje o vrednosti stanovanja, tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločbi Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 533/2011 in Bpp 534/2011, obe z dne 5.5.2011, se odpravita in se zadevi vrneta pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 € (tristo petdeset eurov) v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z odločbo št. Bpp 533/2011 z dne 5.5.2011 je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kranju pod št. P 401/2010. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je tožnik samska oseba brez zaposlitve in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, prejema pa nadomestilo iz invalidskega zavarovanja od ZPIZ v višini 244,04 € mesečno, kar je njegov edini dohodek. Razen tega je tožnik lastnik nepremičnega premoženja. Organ za brezplačno pravno pomoč je v postopek pritegnil izvedenca gradbene stroke – cenilca, ki je v svojem cenitvenem poročilu ugotovil, da vrednost stanovanjskega objekta, domačije in pomožnega objekta, stoječih na parceli št. 91.S k.o. ... znaša 45.600,00 €. Na podlagi izvedenskega mnenja je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da stanovanjski objekt meri 112,50 m2, pomožni objekt pa 25 m2. Od ocenjene vrednosti 45.600,00 € je organ za brezplačno pravno pomoč odštel znesek vrednosti zemljišča, ki znaša 5.332,00 €, in vrednost pomožnega objekta, ki znaša 2.250,00 €. Ker predstavlja celotna enostanovanjska stavba stanovanje (peti odstavek 3. člena Stanovanjskega zakona – v nadaljevanju SZ-1, Uradni list RS, št. 69/2003 s spremembami) in glede na 14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004), po katerem je površina primernega stanovanja za eno osebo 45 m2, znaša vrednost presežka primerne kvadrature, ki meri 67,50 m2, 22.810,80 €. Vrednost stavbnega zemljišča s parc. št. 91.S k.o. ... znaša 5.332,00 €, zemljišča s parc. št. 608/1 k.o. ... pa 12.700,00 € in torej skupna vrednost tožnikovega premoženja znaša 40.842,80 €. Vrednost tega premoženja po zaključku organa za brezplačno pravno pomoč presega zakonsko določen znesek iz 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami), ki znaša 13.771,20 €. Glede na to in glede na določila 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami), je organ za brezplačno pravno pomoč zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz istega razloga je organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo št. Bpp 534/2011 z dne 5.5.2011 zavrnil tudi tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu zastopanja oškodovanca kot zasebnega tožilca v zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. I Kr 62954/2010. Tožnik s tožbo izpodbija zgoraj navedeni odločbi in navaja, da so v izpodbijanih odločbah navedene nepremičnine še samo formalno njegova last, saj so predmet izvršbe v izvršilnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici v zadevi št. In 132/2007. Navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč pri odločitvi ni upošteval, da gre za staro in novejšo hišo, pri čemer je staro treba porušiti, ker je neprimerna za bivanje. Cenilni zapisnik mu ni bil vročen in se tako o njem ne more izjaviti, zatrjuje pa, da njegovo stanovanje sestoji iz kuhinje, spalnice in dnevnega prostora ter sanitarij in njegova površina niti približno ne dosega kvadrature, ki jo navajata izpodbijani odločbi, vsekakor pa bistveno ne presega površine 45 m2, mere stavbe so namreč 4 krat 10 metrov. Tožniku ni jasno, kakor je organ za brezplačno pravno pomoč prišel do kvadrature 112,50 m2. Predlaga, da sodišče izpodbijani odločbi odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora. Prosi tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba je utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP). Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20 €.

Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijanih odločbah svojo odločitev oprl na cenitveno poročilo sodnega cenilca gradbene stroke A.A. Navedenemu cenilcu je bilo s sklepom št. Bpp 533/2011-25 z dne 24.3.2011 naloženo, da izdela cenitveno poročilo za v sklepu navedene nepremičnine. Ta sklep je sicer bil vročen tudi tožniku, cenitvenega poročila pa organ za brezplačno pravno pomoč tožniku ni vročil, ampak je takoj po njegovem prejemu izdal izpodbijani odločbi.

V postopku odločanja o predlogu za odobritev brezplačne pravne pomoči, postopa pristojni organ, če ZBPP ne določa drugače, po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami). Ta v 8. členu določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo; na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon. Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, se izvede poseben ugotovitveni postopek (prvi odstavek 145. člena ZUP) v vseh primerih, razen če so podani pogoji za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz 144. člena ZUP, ki pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni.

Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (prvi in drugi odstavek 146. člena ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (tretji odstavek 146. člena ZUP). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP). Da je treba stranki pred izdajo odločbe vročiti izvedensko mnenje in ji dati možnost, da se o tem izjavi in po potrebi zahteva tudi dodatna pojasnila glede mnenja izhaja tudi iz 194. člena ZUP.

Navedena določila v postopku niso bila upoštevana, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijani odločbi izdal, ne da bi tožniku vročil izvedensko mnenje in mu dal možnost, da se o njem izjavi. Ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami), tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in tožnika seznaniti z izvedenskim mnenjem ter mu dati možnost, da se o njem izjavi ter nato ponovno odločiti o zadevi.

K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč pri ugotavljanju obsega tožnikovega premoženja nepravilno upošteval stanovanje oziroma stanovanjsko hišo ločeno od zemljišča, na katerem zgradba stoji. Stanovanje, v katerem tožnik živi, je, kot izhaja iz podatkov spisa, v enostanovanjski stavbi, v takšnem primeru pa v skladu s petim odstavkom 3. člena SZ-1 stanovanje predstavlja celotna enostanovanjska stavba, ki je sestavina zemljišča, na katerem stoji (18. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ, Uradni list RS, št. 87/2002 v zvezi s 16. členom SPZ). Enostanovanjske stavbe, ki v celoti predstavlja stanovanje, v katerem tožnik živi, torej ni mogoče obravnavati ločeno od zemljišča, na katerem ta stavba stoji. Nenazadnje tudi, ko gre za stanovanje v večstanovanjski stavbi, vrednost le tega zajema tako posamezni del stavbe, to je individualno odmerjen prostor, kot skupne dele večstanovanjske stavbe, kamor šteje tako zemljišče, kot tudi skupni gradbeni elementi, skupne inštalacije, naprave in oprema (drugi in tretji odstavek 3. člena SZ-1).

Organ za brezplačno pravno pomoč mora torej pri ugotavljanju, kaj sestavlja stanovanje, ki se v skladu s prvo alineo drugega odstavka 23. člena ZSV ne upošteva pri ugotavljanju tožnikovega premoženja, upoštevati celotno enostanovanjsko stavbo s pripadajočim zemljiščem, pri ugotavljanju ali je takšno stanovanje primerno, pa upoštevati SZ-1, Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami) in Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/2004 s spremembami).

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijane akte, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 350,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločilo, saj tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami).