Jedro

Nasprotni udeleženec ni sposoben pridobivati in razpolagati s finančnimi sredstvi, kar izhaja že iz tega, da se sploh ne zaveda, ali ima bančno kartico ali ne, da ne zna računati z dvomestnimi števili ipd. Tudi do sedaj je zadeve s področja financ urejala predlagateljica - mama nasprotnega udeleženca ali pa delavci v zavodih.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost na področjih financ in premoženja, za uveljavljanje pravic do socialnovarstvenih storitev in pomoči in na področju drugih pomembnih odločitev in izvedbo ukrepov v zvezi z osebnim stanjem (I. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, skupni stroški postopka v znesku 1.295,94 EUR pa bremenijo proračun (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec sam in po pooblaščenki smiselno iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki je veljal v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. V pritožbah poudarjata, da je nasprotni udeleženec sposoben samostojnega življenja (da lahko poskrbi za svoje finance, osebno higieno, jemanje zdravil) in da si želi delati na kmetiji, s čimer bi si zagotovil nekaj denarja za samostojno življenje. Zanikata, da bi bil kadarkoli grob do predlagateljice tako, da se ga je ta bala. Smiselno predlagata ugoditev pritožbama in spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve predloga predlagateljice oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Stroškov ne priglašata.

3. Pritožbi sta bili vročeni v odgovor predlagateljici, ki se zavzema za njuno zavrnitev. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. ZNP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo razloge za delni odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu, ki jih sodišče druge stopnje v celoti povzema in glede na pritožbene navedbe še pojasnjuje:

7. Po 44. členu ZNP sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Če so pogoji za odvzem sposobnosti izpolnjeni, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebi poslovno sposobnost delno ali popolno (50. člen ZNP). Zakon torej predvideva (le) popoln ali delen odvzem poslovne sposobnosti. V teoriji je zastopano stališče, da razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševne bolezni, zaostalosti in odvisnosti od alkohola ali mamil se kot taki razlogi navajajo tudi telesne (gluhonemost, slepota) ter značajske napake (zapravljivost, kverulantstvo), čeprav se obenem poudarja, da so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Kot so torej lahko različni razlogi, ki upravičujejo (delen) odvzem poslovne sposobnosti, so tudi sposobnosti posameznika, da samostojno sprejema razumne odločitve o svojih pravicah ter koristih lahko zelo različne in to celo v okviru istega razloga, ki je vzrok za to (ne)sposobnost (sklep II Ips 306/2011 z dne 1.12.2011).

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi obširnega dokaznega postopka, v katerem je pridobilo dve izvedenski mnenji, zaslišalo predlagateljico in socialne oz. druge delavce, ki so se srečali s nasprotnim udeležencem (K.Š., .L.L., T.K., in drugi), pravilno zaključilo, da ker nasprotni udeleženec trpi zaradi vpliva duševne manj razvitosti in duševne (shizoafektivne) motnje ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi, ki so resno in neposredno ogrožene. Pritožba tem ugotovitvam sodišča prve stopnje niti ne nasprotuje. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tudi pravilno v nadaljevanju odločalo o področjih, na katerih se nasprotnemu udeležencu odvzame poslovna sposobnost in sicer na področju financ in premoženja, za uveljavljanje pravic do socialnovarstvenih storitev in pomoči in na področju drugih pomembnih odločitev in izvedbe ukrepov v zvezi z osebnim stanjem.

9. Tudi sodišče druge stopnje glede na ugotovitve sodišča prve stopnje meni, da nasprotni udeleženec ni sposoben pridobivati in razpolagati s finančnimi sredstvi, kar izhaja že iz tega, da se sploh ne zaveda, ali ima bančno kartico ali ne, da ne zna računati z dvomestnimi števili ipd. Tudi do sedaj je zadeve s področja financ urejala predlagateljica - mama nasprotnega udeleženca ali pa delavci v zavodih.

10. Nadalje je pravilen odvzem poslovne sposobnosti na področju uveljavljanja pravic do socialnovarstvenih storitev in pomoči. Postopek je namreč pokazal, da nasprotni udeleženec ni nikoli sam urejal nobenih pravic do socialnovarstvenih storitev in pomoči, niti do vključenosti v zavarovanja. Nasprotni udeleženec urejanje teh pravic prepušča drugim in ob tem niti ne ve, katere pravice ima urejene in katere ne. Tem ugotovitvam sodišča prve stopnje v pritožbi niti ne nasprotuje.

11. Pravilni so tudi zaključki sodišča prve stopnje glede odvzema poslovne sposobnosti za druge pomembne odločitve in izvedbe ukrepov v zvezi z osebnim stanjem (primerno prebivališče in zagotavljanja drugih življenjskih potreb ipd). Postopek je pokazal, da je bil nasprotni udeleženec v preteklosti že prepuščen samemu sebi, v posledici česar je pristal v slabem psihičnem in fizičnem stanju, kljub temu da je v UKC Maribor jasna navodila, kako mora skrbeti sam zase. Vsakokrat ko se znajde v situaciji, da je prepuščen sam sebi, opusti jemanje terapije, kar v kratkem času pripelje do akutne faze, ko se povsem poruši njegova presoja realnosti, s čimer ogroža samega sebe.

12. Ker je postopek pokazal, da nasprotni udeleženec ne zmore v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, ampak potrebuje na določenih področjih pomoč drugih, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in mu odvzelo poslovno sposobnost na področjih financ in premoženja, za uveljavljanje pravic do socialnovarstvenih storitev in pomoči in na področju drugih pomembnih odločitev in izvedbe ukrepov v zvezi z osebnim stanjem.

13. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. ZNP).

14. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih udeleženci niso priglasili.