Jedro

Ker v prvem območju kmetijskih zemljišč tudi nadomestna gradnja na ruševinah ni dovoljena, razen v območju strnjenih zaselkov, v obravnavani zadevi pa ne gre za strnjen zaselek, za sporni objekt ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke in proti odločbi urbanistične inšpekcije Sekretariata za inšpekcijske službe občin z dne 21.9.1992, s katero je bilo obema naloženo, da v roku 21 dni po prejemu odločbe odstranita stanovanjski objekt nepravilne oblike v največji tlorisni izmeri 8,56 x 8,75 m P+1 in tlak v tlorisni površini cca 28,8 m2. V obrazložitvi navaja, da je sporni objekt zgrajen v prvem območju kmetijskih zemljišč, ki so po dolgoročnem družbenem planu občine (Uradne objave št. 10/89, karta št. 18/c - zasnove namenske rabe površin) trajno namenjene kmetijski proizvodnji. Obravnavano zemljišče leži v ureditvenem območju (Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih, v nadlajevanju PUP, Uradne objave št. 34/90) izven območja strnjenega naselja, zato tudi na ruševinah niso dovoljena obnovitvena dela in nadomestna gradnja (9. in 14. člen). Zato je izrečeni ukrep pravilen in v skladu z določbo 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 48/90).

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je za gradnjo spornega objekta imela soglasje kmetijske zemljiške skupnosti občine. Objekt je zgrajen na temelju starega objekta, ki je morda tam stal že 100 let. Tožnik je dobil tudi vsa soglasja za priključitev tega objekta na elektro, vodovodno in telefonsko omrežje. Meni tudi, da so vsi postopki zastarani. Nadalje navaja: "Ni res, da je tožnik dolžan odstraniti stanovanjski objekt nepravilne oblike na zemljišču parc. št. 5159/4 ...". Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski ukrep po določbi 73. člena že citiranega zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), po katerem organ urbanistične inšpekcije odredi odstranitev objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila oz. odločbe na zemljišču, kjer po tem zakonu ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja.

Tožnik ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve, da sporni objekt stoji na zemljišču parc. št. 5159/4, ki leži v prvem območju kmetijskih zemljišč in sicer ureditvenem območju ... (že cit. PUP), ki je trajno namenjeno kmetijskim površinam. Tožena stranka pravilno ugotavlja, da so v tem območju kmetijskih površin dovoljene le kmetijsko-prostorsko uredivene operacije ter gradnja objektov in naprav, namenjenih kmetijski dejavnosti in ureditev športno-rekreacijskih poti (9. člen PUP). V obravnavani zadevi očitno ne gre za takšno gradnjo. Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati, da je objekt zgrajen na temeljih starega objekta, ker v prvem območju kmetijskih zemljišč tudi nadomestna gradnja na ruševinah ni dovoljena, razen v območju strnjenih zaselkov (14. člen). Tožnik pa ne izpodbija ugotovitve, da v obravnavani zadevi ne gre za strnjeni zaselek. Sporno tudi ni, da si tožnik za obravnavani objekt ni pridobil lokacijskega dovoljenja pristojnega upravnega organa za urejanje prostora niti potrdila o priglasitvi del. Tožnik pa se ne more uspešno sklicevati na sklep strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti z dne 9.1.1985, ker ta služba ni bila pristojna za izdajo takšnega dovoljenja, poleg tega se citirani sklep nanaša na parcelo št. 2156, torej na povsem drugo zemljišče. Zato tožbeni ugovori sodišču ne vzbujajo dvoma v dejansko ugotovitev, da je sporni objekt zgrajen brez dovoljenja na zemljišču, kjer po že citiranem zakonu o urejanju naselij ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja. Zato je izrečeni inšpekcijski ukrep na odstranitev objekta v skladu z navedeno določbo 73. člena zakona o urejanju naselij.

Inšpekcijski ukrepi po navedenem zakonu ne zastarajo, zato tudi ni mogoče upoštevati tega ugovora.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.