Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Če ne gre za odločanje o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z vrednostnim kriterijem iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo RS, Ministrstva za finance, Davčne uprave, Davčnega urada Ljubljana z dne 15. 7. 2005, s katero je prvostopenjski davčni organ zavrnil zahtevek za oprostitev davka od plačil uporabe premoženjskih pravic po tretjem odstavku 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja (Ur. l. RS, št. 44/96 – MP št. 11/96, v nadaljevanju Konvencija) in v zvezi z 68. členom Zakona o davku od dohodka pravnih oseb – ZDDPO-1 (Ur. l. RS, št. 17/2005-UPB1), ki ga je vložil revident kot plačnik davka za prejemke A. A., Moskva, v skladu s tretjim odstavkom 245. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1 (Ur. l. RS, št. 25/2005 – UPB1). Tožena stranka je z odločbo z dne 11. 6. 2008 kot neutemeljeno zavrnila revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo.

3. Tožena stranka je poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na revizijo pa ni podala, predlagala je le, da naj se revizija zavrne kot neutemeljena iz razlogov, ki izhajajo iz upravnih odločb te zadeve.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja (navaja da gre za spor v vrednosti najmanj 27.655,00 EUR), je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

7. V obravnavani zadevi gre za odločanje o revidentovem zahtevku za oprostitev davka od plačil uporabe premoženjskih pravic brez navedbe vrednosti oprostitve, niti z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o denarni vrednosti oprostitve, torej ne gre za pravico ali obveznost stranke, izraženo v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati višina oprostitve davka, ki bi jo revident dosegel, če bi bilo njegovemu zahtevku ugodeno, saj je določanje višine obveznosti oziroma oprostitve stvar drugega postopka.

8. Glede na navedeno v obravnavanem primeru pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, drugih pogojev za dovoljenost revizije pa revident niti ne uveljavlja.

9. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je bila revizija zavržena, revident v skladu s prvim odstavkom 154. in 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.