Jedro

Prekinitev postopka osebnega stečaja zgolj zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika kot družbenika izbrisane družbe bi pomenila zastoj postopka osebnega stečaja in s tem možnosti poplačila tistih upnikov v tem postopku, katerih terjatve ne temeljijo na obveznosti dolžnika kot družbenika izbrisane družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog upnika za prekinitev postopka osebnega stečaja.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik „iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP, predvsem zaradi zmotne in napačne uporabe materialnega prava“. Smiselno je predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se postopek osebnega stečaja prekine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na 17. člen v zvezi s 1. členom Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD), po katerem dolžnik, zoper katerega teče postopek osebnega stečaja, lahko po določbah tega zakona vloži predlog za odpust obveznosti, nastalih na podlagi predpisov iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, torej obveznosti, nastalih na podlagi ZFPPod in ZFPPIPP.

5. Pritožnik pri tem prezre argumentacijo prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, ki se med drugim sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča z dne 9. 12. 2011 (Uradni list RS, št. 100/2011). Iz te pa izhaja, da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-307/11-8 z dne 1. 12. 2011 zadržalo izvrševanje drugega do četrtega odstavka 1. člena in 2. do 17. člena ZPUOOD do končne odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi za oceno ustavnosti 1. do 17. člena tega zakona. V zadržani določbi ZPUOOD (na katero se sklicuje pritožnik) pa je ta zakon posebej urejal možnost stečajnega dolžnika, da po določbah tega zakona izposluje odpust tistih obveznosti stečajnega dolžnika, ki temeljijo na določbah ZFPPod in ZFPPIPP (17. člen ZPUOOD), torej obveznosti, temelječih na neomejeni solidarni odgovornosti stečajnega dolžnika kot aktivnega družbenika izbrisane družbe.

6. Stečajni postopek dolžnika se vodi zaradi (vsaj delnega) poplačila vseh obveznosti stečajnega dolžnika, nastalih do začetka stečajnega postopka, tako tistih, ki imajo podlago v omenjeni neomejeni solidarni odgovornosti dolžnika kot družbenika izbrisane družbe po ZFPPod in ZFPPIPP, kot tudi drugih obveznosti stečajnega dolžnika, nastalih na podlagi obligacijskih razmerij z upniki. Prekinitev postopka osebnega stečaja zgolj zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika kot družbenika izbrisane družbe bi torej pomenila zastoj postopka osebnega stečaja in s tem možnosti poplačila tistih upnikov v tem postopku, katerih terjatve ne temeljijo na obveznosti dolžnika kot družbenika izbrisane družbe. Drugače povedano: ZPUOOD ureja le možnost odpusta tistih obveznosti stečajnega dolžnika, ki temeljijo na določbah ZFPPod in ZFPPIPP kot družbenikov izbrisanih družb, ne pa tudi možnost odpusta drugih obveznosti stečajnega dolžnika. Slednjo možnost pa nudi ZFPPIPP v določbi prvega odstavka 398. člena. Zato ni slučaj, da ZPUOOD v prvem odstavku 1. člena (ki z zgoraj citirano odločbo Ustavnega sodišča ni bil zadržan), zapoveduje prekinitev le še nedokončanih pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov, začetih na podlagi ZFPPod in ZFPPIPP, v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, ne pa tudi prekinitev postopkov osebnega stečaja. Pravilno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da so postopki, ki se prekinejo po samem zakonu na podlagi prvega odstavka 1. člena ZPUOOD, taksativno našteti. V prid temu stališču govorita tudi določbi 16. in 17. člena ZPUOOD, po katerih se v postopku za odpust obveznosti po tem zakonu ne uporabljajo določila zakona, ki ureja postopek osebnega stečaja in odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja (16. člen) in da lahko dolžnik, zoper katerega teče postopek osebnega stečaja, po določbah tega zakona vloži predlog za odpust obveznosti, nastalih na podlagi predpisov iz prvega odstavka 1. člena tega zakona (17. člen). ZPUOOD je torej predvidel možnost odpusta obveznosti dolžnika po tem zakonu tudi za primer, ko je zoper dolžnika že v teku postopek osebnega stečaja, pa za ta postopek v prvem odstavku 1. člena ni odredil prekinitve postopka. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je določbo prvega odstavka 1. člena ZPUOOD o prekinitvi postopkov mogoče širiti tudi na postopke osebnega stečaja.

7. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).