Jedro

Tožnica bi lahko na trditveni ravni zatrjevala svojo prednostno pravico z razlogi, ki izhajajo iz 47. člena ZG, že v vlogi za odobritev pravnega posla ali vsaj v vlogi, s katero je izostanek z ustne obravnave opravičila. Tožnica v vlogi za odobritev pravnega posla ni navedla oddaljenosti svojih gozdnih zemljišč od zemljišča, ki se prodaja (C. C. ga je, organ pa je to oddaljenost preveril), in ne drži, da tožnica tega ni imela možnost učinkovito opraviti oziroma izpodbijati ugotovitev organa v ali pritožbenem postopku ali po vročitvi zapisnika o ustni obravnavi, kolikor je že prepustila organu, da sam išče razloge za uveljavljanje njene predkupne pravice, na podlagi sklepov sodišča, ki so kazali na lastništvo njenih parcel.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom in odločbo v 1. točki izreka združil več zadev za odobritev pravnega posla v en postopek; v 2. točki izreka odobril pravni posel za promet z gozdnim zemljiščem parc. št. 246/24 k.o. ..., ki sta ga sklenila prodajalec A. A. in B. B. kot kupec; v 3. točki izreka odobril pravni posel za promet z gozdnim zemljiščem parc. št. 1531 k.o. ..., ki sta ga sklenila A. A. in C. C.; ter v 4. točki izreka zavrnil vlogo družbe Č. za promet z gozdnima zemljiščema parc. št. 246/24 in 1531 k.o. ... V obrazložitvi je navedel, da so predmet prodaje gozdna zemljišča in zato je treba uporabiti pri ugotavljanju predkupnih pravic Zakon o gozdovih (ZG). V zvezi s parcelo 246/24 k.o. ... in parcelo 246/25, ki je v lasti B. B., ki je uveljavljal prednostno pravico kot lastnik, katerega zemljišče meji na parcelo, ki se prodaja, je pravni posel zaradi izkazane najvišje prednostne pravice odobril. C. C. pa je za nakup parcele 1531 k.o. ... uveljavljal predkupno pravico kot lastnik, katerega gozd leži najbližje gozdu, ki se prodaja, zanj pa ugotavlja, da je njegovo najbližje gozdno zemljišče parcela 1579/135 k. o. ..., ki je od prodajane parcele glede na ortofoto posnetke oddaljeno 1759 metrov. Družba Č. ni navedla gozdne parcele, ki jo ima v lasti in leži najbližje gozdnima zemljiščema 246/24 in 1531 k.o. ..., vendar pa je v zvezi s tem predložila dokazila, ter v zvezi z njimi ugotavlja, tudi z vpogledom v ortofoto posnetke, da je parcela 1199/51 k.o. ... oddaljena od prodajne pacele 1531 k.o. ... 1914 metrov zračne linije, kar je več kot parcela C. C., zato je njeno vlogo za odobritev zavrnil.

2.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice po dopolnjenem postopku, v katerem je vročal zapisnik ustne obravnave tožnici, zavrnil. V obrazložitvi soglaša z razlogi organa za zavrnitev tožničine vloge za odobritev pravnega posla. Na podlagi preverbe razdalje med gozdom, ki se prodaja ter zemljiščema v lasti pritožnice oziroma C. C. ugotavlja, glede na javne podatke zemljiške knjige in portala prostor, da je v primeru C. C. razdalja približno 1760 metrov, pri pritožnici pa 1920 metrov, kar je približno toliko, kot je ugotovil tudi prvostopenjski organ. V zvezi z ugovorom pritožnice pa pojasnjuje, da noben pristojni organ ne vodi posebne evidence medsebojne oddaljenosti katerihkoli posameznih zemljišč, ampak je tako specifične podatke treba ugotoviti v vsakem primeru posebej, s pomočjo posebnih orodij v splošnih evidencah, povezanih z zemljišči. Kot razdaljo med posameznimi zemljišči pa je štel najkrajšo razdaljo med dvema točkama na robovih zemljišč.

3.Tožnica v tožbi uvodoma ugovarja kršitve pravil postopka, ki jo je zgrešil prvostopenjski organ, ker ji ni vročil zapisnika, s tem je kršil njeno pravico do izjave v postopku. Drugostopenjski organ te kršitve ni mogel sanirati, saj bi tožnica morala imeti možnost, da se izjavi o zapisniku že pred izdajo prvostopenjske odločbe. Zapisnik je bil zgolj z namenom formalne zadostitve tožnici poslan. V zvezi s sestavo zapisnika navaja, da navedb tožnice prvostopenjski upravni organ sploh ni obravnaval. Pri tem se sklicuje na drugi odstavek 76. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Prvostopenjski organ v zapisniku ni navedel nobenih listin ali drugih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti resničnost navedb strank C. C. ali B. B., s čemer je kršil določbo 76. člena ZUP. Pravica do izjave bi bila tožnici zagotovljena šele takrat, ko se lahko uveljavlja učinkovito, v tej zadevi pa to ni bilo tako, saj tretji odstavek 9. člena ZUP določa, da organ svoje odločitve ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Svoje stališče bi morala tožnica podati pred prejetjem odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese. Uveljavlja tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje, v zvezi z ugotovljenimi razdaljami med gozdnimi zemljišči, in sicer prodajanim in zemljiščem C. C. in tožnice. Iz obrazložitve izhaja, da je razdalja ugotovljena povsem netransparentno in brez vsake obrazložitve, po neznani metodi oziroma kar na ustni obravnavi brez sodelovanja tožnice, kar je razvidno iz strani 4 izpodbijane odločbe. Organ druge stopnje je sicer pojasnil, kako je preveril razdaljo med zemljišči zaradi ugotavljanja močnejše predkupne pravice, vendar je to storil brez vsakršne kontradiktornosti. Svojega prispevka k dejanskemu stanju tožnica ni mogla podati zaradi pojasnjene kršitve njene pravice do izjave, česar pa drugostopenjski organ ni mogel odpraviti, zato je dejansko stanje ugotovljeno nepravilno in nepopolno. Ne drži, da tožnica ni navedla oddaljenosti svojega gozdnega zemljišča od zemljišča, ki se prodaja, temveč tega ni imela možnosti učinkovito opraviti. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4.Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da je ravnala po 251. členu ZUP in pomanjkljivost prvostopenjskega postopka odpravila sama ter se pri tem sklicuje na določbo prvega odstavka 244. člena ZUP. Vztraja tudi pri svojih ugotovitvah v zvezi z razdaljami med parcelami.

5.Tožnica v pripravljali vlogi z dne 15. 3. 2022 ponavlja svoje navedbe v zvezi s kršitvami določb postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

6.Sodišče je dne 21. 3. 2024 izvedlo javno glavno obravnavo na kateri je odločalo o izvedbi dokazov. Dopustilo je vpogled v vse listine, ki jih je predlagala tožnica, ki je na glavni obravnavi vztrajala pri tožbi in pripravljalni vlogi.

7.Tožba ni utemeljena.

8.Predmet upravnega spora je odločba v zadevi odobritve pravnega posla s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom, izdana na podlagi vloge B. B., C. C. in tožnice.

9.Prvostopenjski organ je po prejemu vlog za odobritev pravnega posla razpisal ustno obravnavo, katere pa se tožnica ni udeležila, svoj izostanek je opravičila zaradi nujnih poslovnih obveznosti ter predlagala, da se glavna obravnava kljub njeni odsotnosti opravi, tožnici pa pošlje zapisnik in vse listine, ki jih še nima (dopis tožnice z dne 9. 7. 2021). Organ zapisnika tožnici ni posredoval z obrazložitvijo (stran 5 prvostopenjske odločbe), ker ni izkazala upravičenosti izostanka od ustne obravnave, kot tudi ni predlagala njene preložitve, na podlagi razpisane obravnave, na katero je bila pravilno vabljena, pa je imela možnost sodelovanja v postopku in vpogleda v vse listine, ki so v spisu.

10.Tožnica je nevročitev zapisnika kot kršitev določb postopka, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh pomembnih dejstvih in okoliščinah, ugovarjala v pritožbi, kar je drugostopenjski organ prepoznal kot bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP to pomanjkljivost odpravil sam in sicer tako, da je tožnico z dopisom št. 33008-286/2021/2 z dne 5. 10. 2021 pozval k izjasnitvi, glede vsebine omenjenega zapisnika, katerega kopijo je priložil dopisu. Enako kršitev, da zaradi nevročitve zapisnika v prvostopenjskem postopku ni imela možnosti, da se izjavi v postopku, ponavlja v tožbi in meni, da drugostopenjski organ kršitve z vročitvijo zapisnika v pritožbenem postopku ni mogel sanirati in je bilo tako pravici le navidezno zadoščeno. Sodišče s tožnico ne soglaša. Za ravnanje z dopolnitvijo postopka in odpravo pomanjkljivost, posredovanje zapisnika tožnici in možnost, da se glede na njegovo vsebino izjavi, je imel organ druge stopnje podlago v prvem odstavku 251. člena ZUP. Tožnica bi se tako lahko tudi v fazi odločanja o pritožbi učinkovito izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so iz zapisnika izhajale, in jih zgolj na podlagi prvostopenjske odločbe ni mogla uveljaviti. Česa tožnica ni mogla učinkovito uveljavljati, iz razloga, ker je prejela zapisnik šele v fazi pritožbenega postopka, ne pojasni, zato sodišče ne sledi njenemu ugovoru, da je bilo le navidezno zadoščeno njeni pravici do kontradiktornosti in da bi moralo sodišče že zgolj iz tega razloga izpodbijano odločbo odpraviti. Kolikor pa se ta njen ugovor nanaša na navedbo oddaljenosti njenih parcel od prodajnih, bi tožnica lahko nepravilno ugotovljeno razdaljo ugovarjala že ob vročitvi prvostopenjske odločbe, saj iz nje izhajajo vsi podatki o ugotovljenih razdaljah in podlagah na katerih jih je organ ugotavljal.

11.Tožnica uveljavlja tudi kršitev 76. člena ZUP, v zvezi z obsegom in sestavo zapisnika. Uveljavlja, da prvostopenjski organ v zapisniku ni navedel nobenih listin in drugih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti resničnost navedb strank C. C. in B. B. Zapisnik se sestavi o ustni obravnavi, ustnih izjavah strank in drugih oseb in drugih pomembnejših dejanj v postopku (prvi odstavek 74. člena ZUP). Iz drugega odstavka 76. člena ZUP pa izhaja, da se v zapisniku navede natančen in kratek potek ter vsebina v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namen uporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazi priložijo zapisniku. V obravnavani zadevi je organ preverjal listinsko stanje in oddaljenost parcel vlagateljev do prodajnih, vse v zvezi z ugotavljanjem prednostne pravice iz desetega odstavka 47. člena ZG, zato je kot izhaja iz zapisnika, uporabil podatke iz zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Za javne evidence pa tožnica v pritožbi sama navaja, da pri pridobivanju teh podatkov ravna organ v skladu s 139. členom ZUP in si te podatke lahko priskrbi po uradni dolžnosti. Konkretno katerih navedb tožnice prvostopenjski organ sploh ni obravnaval, kar naj bi zapisnik izkazoval, ne pojasni. Res iz zapisnika ne izhajajo ugotovitve organa v zvezi z oddaljenostjo prodajane parcele 1531 k.o. ... od parcel sprejemnikov ponudbe, vendar je ugotovljene razdalje (in na podlagi katerih pravnih podatkov so bile ugotovljene) organ navedel v prvostopenjski odločbi.

12.Tožnica uveljavlja tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja in sicer v zvezi z ugotovljeno razdaljo med zemljiščem tožnice in C. C. ter prodajano parcelo 1531 k.o. ... Ugotovitev razdalje ocenjuje kot netransparentno, brez vsake obrazložitve, ugotavljano po neznani metodi oziroma na ustni obravnavni brez sodelovanja tožnice. V zvezi z zadnjo navedbo, da je organ ugotavljal razdaljo "na ustni obravnavi brez sodelovanja tožnice," je kot prvo ugotoviti, da iz zapisnika ugotavljanje razdalj ne izhaja, kot drugo pa, da bi se tožnica ustne obravnave lahko udeležila, pa se je ni, celo predlagala je, da se jo izvede kljub njeni odsotnosti, zato se na ugotavljanje razdalje brez njene prisotnosti ne more sklicevati.

13.Neutemeljen pa je tudi ugovor, da se je ugotavljala razdalja po neznani metodi. Tako organ prve stopnje kot drugostopenjski organ, sta navedla kako sta razdalje ugotavljala in metodo obrazložila. Pri tem sta oba izhajala iz javnih evidenc, zato sodišče zavrača očitek o netransparentnosti. Drugostopenjski organ je navedel, da je razdaljo ugotavljal na podlagi Portala prostor z uporabo pripomočka za merjenje razdalje v okviru grafičnega prikaza in kot razdaljo med posameznima zemljiščema štel najkrajšo razdaljo med dvema točkama na robovih posameznih zemljišč. Sodišče ocenjuje merjenje razdalje na naveden način za najverodostojnejše, saj tako merjenje ni odvisno od velikosti parcele, ki je najbližja prodajni (in tudi ne od velikosti prodajne, če bi se merilo od njene sredine). Ugotovljeni razdalji pa sta izračunani v minimalnem odstopanju (prvostopenjski organ je ugotovil razdaljo med parcelo C. C. in prodajano približno 1759 metrov, organ druge stopnje pa 1760 metrov; ter tožničino 1199/51 k.o. ..., za katero je glede na predložene sklepe ocenil, da bi bila lahko najbližja prodajani, 1914 metrov, organ druge stopnje pa 1920 metrov). Sodišče glede na navedbe iz obrazložitve organa prve in druge stopnje, ugovore o razdaljah in metodi zavrača, ter tudi, da tožnica svojega prispevka k dejanskemu stanju ni mogla podati, zaradi kršitve njene pravice do izjave, ki je drugostopenjski organ ni mogel odpraviti. Tožnica bi lahko na trditveni ravni zatrjevala svojo prednostno pravico z razlogi, ki izhajajo iz 47. člena ZG, že v vlogi za odobritev pravnega posla ali vsaj v vlogi, s katero je izostanek z ustne obravnave opravičila, kar izhaja iz 140. člena ZUP. Tožnica v vlogi za odobritev pravnega posla ni navedla oddaljenosti svojih gozdnih zemljišč od zemljišča, ki se prodaja (C. C. ga je, organ pa je to oddaljenost preveril), in ne drži, da tožnica tega ni imela možnost učinkovito opraviti oziroma izpodbijati ugotovitev organa v ali pritožbenem postopku ali po vročitvi zapisnika o ustni obravnavi, kolikor je že prepustila organu, da sam išče razloge za uveljavljanje njene predkupne pravice, na podlagi sklepov sodišča, ki so kazali na lastništvo njenih parcel. Ne glede na vsa znana dejstva pa tožnica ugotovitev organov (konkretno z navedbo dejstev v zvezi z razdaljami) ne izpodbija niti z ugovori v tožbi.

14.Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe in sklepa pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

15.Odločitev o stroških postopka temelji na odločbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.