U-I-86/97

1. 6. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ingrid Šeboek - Sukič iz Murske Sobote na seji dne 1. junija 2000

s k l e n i l o :

1.Pobuda za oceno ustavnosti 10. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78) se zavrne.

2.Pobuda za oceno ustavnosti 9. in 219. člena istega zakona se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica pove, da je potomka četrtega dednega reda po Sidoniji Herceg, ki je umrla brez potomcev prvih treh dednih redov. Tako bi prišla v poštev za dedovanje po pokojni, ko bi Zakon o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) med zakonite dediče štel tudi potomce četrtega reda.

2.Izpodbijanemu 10. členu ZD očita prav to, da potomcev četrtega dnevnega reda ne vključuje med zakonite dediče, da torej dedovanja na podlagi zakona za potomce, ki so od zapustnika oddaljeni dalj od tretjega dednega reda, ne uzakonja. Meni, da v tem pogledu 10. člen ZD ni v skladu z Ustavo, kar pojasnjuje s tem, da je po Ustavi "pridobivanje lastnine za državljane neomejeno".

3.Pobudnica izpodbija, izhajajoč iz enakega interesa, tudi 9. člen ZD, ki določa, da postane zapuščina brez dedičev družbena lastnina, in 219. člen ZD, ki sodišču nalaga, da tako dediščino izroči pristojni občini ali kmetijski zemljiški skupnosti.

4.Državni zbor kot nasprotni udeleženec o tem pojasnjuje, da ZD, podobno kot drugi primerljivi pravni sistemi, omejuje dedovanje na podlagi zakona, ki je v primerjavi z oporočnim dedovanjem subsidiarno, na sorodstvene kroge, v katerih je mogoče predpostavljati določeno osebno razmerje med dedičem in zapustnikom. Opozarja, da Ustava v drugem odstavku 67. člena prepušča določitev načina in pogojev dedovanja zakonodajalcu.

B.

5.Pridobivanje zasebne lastnine zagotavlja 33. člen Ustave.

6.Vendar Ustava zakonodajalcu prepušča, da na posameznih področjih določi načine pridobivanja lastnine (prvi odstavek 67. člena Ustave). Glede pravne ureditve dedovanja pa drugi odstavek 67. člena Ustave zakonodajalca še posebej pooblašča, da uzakoni ne le način, temveč tudi pogoje takega načina pridobivanja lastnine.

Zakonodajalec ne sme pogojev za dedovanje določati arbitrarno, brez razumnih razlogov in mimo namena, s katerim mu je ustavno pooblastilo dano. Znotraj teh omejitev pa je polje njegovega prostega odločanja. To velja tudi za odločitev, do katere sorodstvene oddaljenosti priznati dedovanje na podlagi zakona.

Zakonodajalec ima brez dvoma tehtne razloge, da to možnost pridobitve lastnine omeji na tiste kroge sorodnikov, v katerih je še mogoče z dovolj verjetnosti domnevati med zapustnikom in potomcem upoštevana medčloveška razmerja. Da je pri tem vključil sorodstvo tretjega, ne pa tudi nadaljnjih dednih redov, je vprašanje primernosti in se Ustavno sodišče vanj ne bi moglo spuščati. Dedovanje na podlagi zakona pride - z izjemo nujnih deležev - v poštev takrat, kadar zapustnik ni sam veljavno odločil, kdo naj podeduje njegovo premoženje. Dedovanje na podlagi oporoke varuje zakon ne glede na obstoj in stopnjo sorodstva med zapustnikom in oporočnim dedičem.

7.Pobuda za oceno ustavnosti 10. člena ZD je torej očitno neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti.

8.Člena 9. in 219. ZD urejata le primer, ko dedičev ni. Z določbami o zapuščini brez dedičev in ravnanju z njo v ničemer ne posegata v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnice, ki po lastnih navedbah ni zakonita dedinja. A tudi ko bi bila dedinja, bi na primer razveljavitev izpodbijane določbe 9. člena njenega pravnega položaja ne spremenila. Zato pobudnici za ta del pobude ni mogoče priznati pravnega interesa.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. in drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen