Jedro

Zgolj dejstvo, da je bila podružnica primorana ščititi svoje, pa tudi interese matične družbe, podružnice še ne upravičuje do povračila stroškov v tem postopku. V postopku je namreč prišlo le do nepravilnosti glede označbe stranke, ki je bila odpravljena, ta pa na to, kdo je stranka postopka, ne vpliva.

Povračilo stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na tožbo je odvisno od uspeha tožene stranke v postopku in torej ne gre za separatne stroške.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Pritožnici sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da bo zaradi jasnosti obrazložitve pritožnico zoper izpodbijani sklep z dne 13. 4. 2017, družbo S. AG, Avstrija, PODRUŽNICA LJUBLJANA, ki je podružnica tujega podjetja, skrajšano poimenovalo "podružnica", izpodbijana sklepa pa kronološko kot prvi in drugi sklep.

2. Sodišče prve stopnje je s prvim sklepom (dne 13. 4. 2017) zavrglo predlog podružnice za izdajo sklepa o stroških. Z drugim sklepom (dne 8. 5. 2017) pa je zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo sklepa o stroških (I. točka izreka) in preklicalo svoj sklep z dne 13. 1. 2017 (II. točka izreka).

3. Zoper prvi sklep se je pritožila podružnica, zoper drugi sklep pa tožena stranka. Obe (po istem pooblaščencu) uveljavljata iste pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo stroške pravdnega postopka podružnice oziroma tožene stranke. Podrejeno pa, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasili sta stroške pritožbenega postopka.

4. Tožeča stranka je na obe pritožbi odgovorila in predlagala, da višje sodišče pritožbo podružnice zavrže, oziroma - tako kot tudi pritožbo tožene stranke - zavrne. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Postopek v tej zadevi se je pričel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper podružnico kot dolžnico. Zoper izdani sklep o izvršbi je podružnica, ki ji je bil sklep o izvršbi vročen, po pooblaščencu vložila obrazložen ugovor, zato je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. V dopolnitvi tožbe je tožeča stranka popravila naziv in kot toženo stranko navedla tuje podjetje (torej matično družbo), sodišče prve stopnje pa je dopolnitev tožbe ponovno vročalo podružnici. Iz nadaljnjih podatkov spisa je sicer razvidno tudi, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju dopolnitev tožbe in pozivni sklep, da imenuje pooblaščenca za sprejem pisanj, vročilo tudi matični družbi, torej toženi stranki.

K pritožbi podružnice:

7. Podružnica v tem pritožbenem postopku uveljavlja, da so ji v postopku nastali potrebni pravdni stroški, ker je bila ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovor na pritožbo primorana vložiti. Razlogi za nastanek vseh potrebnih stroškov so v sferi tožeče stranke, ki je predlog za izvršbo vložila zoper podružnico, in v tem, da sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ni preverilo, ali je podružnica lahko stranka postopka. Sklicuje se na 156. člen ZPP in njim povezano načelo krivde kot merilo za povračilo stroškov.

8. Uvodoma višje sodišče poudarja, da je vprašanje pravdnih stroškov že po naravi akcesorno vprašanje, ki se lahko rešuje le znotraj postopka, v katerem so stroški nastali.1 Dejstva, da podružnica ni pravdna stranka v tem postopku, pa ni mogoče zaobiti ne s sklicevanjem na možnost podružnice veljavno pooblastiti odvetnika za zastopanje, ne s sklicevanjem na „argumentum ad absurdum“ prvega sklepa, s katerim je predlog zavržen, ker podružnica nima sposobnosti biti stranka, pri čemer naj bi ji stroški nastali prav zato, ker sodišče tega dejstva ni upoštevalo. Očitka o materialnopravni zmotnosti in krivičnosti odločitve sta zato neutemeljena.

9. Posledično se podružnica neutemeljeno sklicuje tudi na odločitev Višjega sodišča v Celju Cpg 97/2013 z dne 5. 6. 2013. Iz odločbe izhaja, da je ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje kot tožena stranka nastopal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka. Najprej je bila to podružnica, potem pa je tožeča stranka tožbo popravila z nepravilno oznako tožene stranke, kar je šele v pritožbenem postopku ugotovilo višje sodišče. To je oznako tožene stranke popravilo, izpodbijano sodbo pa razveljavilo in tožbo zavrglo,2 tožeči stranki pa v plačilo naložilo stroške tožene stranke, torej matične družbe, ki je postala stranka šele v pritožbenem postopku. Tudi v citirani odločbi so bili torej stroški priznani stranki postopka.

10. Zgolj dejstvo, da je bila podružnica primorana ščititi svoje, pa tudi interese matične družbe, podružnice še ne upravičuje do povračila stroškov v tem postopku. V postopku je namreč prišlo le do nepravilnosti glede označbe stranke, ki je bila odpravljena, ta pa na to, kdo je stranka postopka, ne vpliva. Ne glede na to, ali gre za odmerjene stroške nasprotni stranki glede na izid pravde ali stroške, ki niso odvisni od izida pravde (separatni stroški), te stroške v skladu z določbami 154. in 156. člena ZPP lahko sodišče naloži v plačilo le pravdni stranki (oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu). Podružnica v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je predlog za povračilo stroškov vložila v svojem imenu in za račun podružnice in ne tožene stranke same. Zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da zgornje določbe ZPP o povračilu stroškov podlage za tovrstvo povračilo stroškov ne dajejo.

11. Upoštevaje navedeno je pritožba podružnice neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo prvi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi z prvim odstavkom 154. člena ZPP.

K pritožbi tožene stranke:

13. Sodišče prve stopnje je predlog za povračilo stroškov, ki so nastali njeni podružnici, zavrnilo zato, ker gre za dejanja, ki so bila opravljena v imenu in za račun tožene stranke, zato bo po stališču sodišča prve stopnje te stroške lahko tožena stranka zahtevala ob koncu postopka v skladu s splošnim pravilom o uspehu strank v postopku (154. člen ZPP).

14. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da gre za tako imenovane separatne stroške. Sklicuje se na to, da pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. Tako naj bi bilo zato, ker je ugovor zoper sklep o izvršbi in prvo pripravljalno vlogo podružnica morala vložiti zaradi napačne označbe tožene stranke ter napačnega vročanja tožbe podružnici, kar naj bi bilo naključje, ki se je primerilo tožeči stranki.

15. V zvezi z uvodnimi pojasnili iz 6. točke te obrazložitve iz procesnega gradiva izhaja, da je po ugovoru zoper sklep o izvršbi tožeča stranka sama popravila oznako tožene stranke, zato procesno vodstvo v smislu 81. člena ZPP ni bilo potrebno. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje tudi odpravilo pomanjkljivost v zvezi z vročanjem dopolnitve tožbe, tako da v postopku kot toženka nastopa subjekt, ki je lahko pravdna stranka. Pri tem ni šlo za spremembo stranke v postopku, temveč le za ustrezno popravo vloge zaradi pomanjkljivosti, ko jo je mogoče odpraviti (prim. prvi odstavek 81. člena ZPP). Po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP pa se v primeru, ko je vloga ustrezno popravljena, šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena.3 Tudi iz prvega odstavka 81. člena ZPP jasno izhaja, da se postopek z osebo, ki je lahko pravdna stranka, zgolj nadaljuje, ne pa da se začne znova. To pa pomeni, da je pomanjkljivost sanirana in se zadeva obravnava, kot da bi bi bil predlog za izvršbo že takoj vložen zoper osebo, ki je lahko stranka postopka.

16. Povračilo stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na tožbo je odvisno od uspeha tožene stranke v postopku in torej ne gre za separatne stroške. Tudi sicer v navedenih vlogah ni bila sporna le procesna sposobnost tožene stranke, temveč je ta v ugovoru zoper sklep o izvršbi in odgovoru na tožbo podala tudi trditve glede neutemeljenosti zahtevka, tako po temelju kot po višini.

17. Pritožba tožene stranke torej ni utemeljena. Zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo drugi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi z prvim odstavkom 154. člena ZPP.

1 Prvi odstavek 151. člena ZPP. 2 Zaradi kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka). 3 Tako tudi VSL sklep Cst 138/2014 z dne 1. 4. 2014 in VSL sklep Cst 291/2014 z dne 15. 7. 2014