Jedro

Na podlagi prvega odstavka 221. člena ZD sodišče v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani dodatni sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da obstoji dodatna zapuščina - denarna sredstva na določenima klasičnem in varčevalnem računu, odprtima pri Banki X. (I. točka izreka), kdo so bili določeni kot (oporočni) dediči s prvotnim sklepom o dedovanju (II. točka izreka), da iz oporoke zapustnice izhaja, da denarna sredstva na deviznem in tolarskem računu v višini 14.000,00 EUR podeduje njen brat B. P., preostanek pa njen zunajzakonski partner S. Č. (III. točka izreka), da je navedeni zapustničin brat umrl, njegova edina zakonita dedinja pa je zapustničina nečakinja M. P. (IV. točka izreka) in odločilo, da celotno dodatno ugotovljeno zapuščino dodeli zapustničini nečakinji M. P. (V. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta B. Č. in N. K., dediča po pokojnem zapustničinem zunajzakonskem partnerju in oporočnem dediču S. Č., ki pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da je zapustnica v pisni oporoki z dne 15. 11. 2004 kot dediča denarnih sredstev na deviznem in tolarskem računu določila B. P. in S. Č., in sicer je dediču B. P. namenila znesek 14.000,00 EUR, vsa preostala devizna sredstva in vsa tolarska sredstva pa dediču S. Č. Predmet dedovanja v izpodbijanem sklepu so denarna sredstva na klasičnemu in varčevalnemu računu, ne pa na deviznemu računu, kar pomeni, da ta sredstva deduje dedič S. Č. Povzemata 5. točko izpodbijanega sklepa, v kateri sodišče citira sporni del oporoke. Menita, da je sodišče v nasprotju s tem denarna sredstva na klasičnemu in varčevalnemu računu - na evrskih (prej tolarskih) računih v celoti dodelilo M. P. Iz obrazložitve sklepa o dedovanju z dne 13. 2. 2006 izhaja, da je sodišče štelo, da je oporoka zapustnice z dne 15. 11. 2015 glede razpolaganja z denarnimi sredstvi nična in da so dediči priznali obstoj zapustničine zunajzakonske skupnosti s S. Č. Zato bi moralo sodišče glede dedovanja denarnih sredstev upoštevati zakonito dedovanje in razpisati zapuščinsko obravnavo. Zapustnica ni imela potomcev, zato bi morali dedovati zapustničin partner in starši vsak polovico zapuščine.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja M. P., ki pritožbi nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Domača teorija in sodna praksa sta sprejeli širšo opredelitev pojma pozneje najdeno premoženje, po kateri se za pozneje najdeno premoženje šteje vse premoženje, ki spada v zapuščino in ni bilo zajeto v pravnomočni sklep o dedovanju, ne glede na to ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli (vsi) dediči.1

6. Zapustnica je v oporoki razpolagala (tudi) z denarnimi sredstvi, zato ni zakonske podlage za uvedbo zakonitega dedovanja tega dela zapustničinega premoženja. Napačno je stališče pritožbe, da obrazložitev sklepa o dedovanju z dne 13. 2. 2006 za sporni del oporoke glede razpolaganja z denarnimi sredstvi uvaja sankcijo ničnosti. Obrazložitev sodne odločbe namreč takšnih učinkov ne more ustvarjati, saj ta (v nasprotju z izrekom) ne postane pravnomočna in tako ne pravno zavezujoča. Kot izhaja iz sklepa o dedovanju sodišče prve stopnje o zapustničinih denarnih sredstvih ni odločilo (že) s to (prvotno) odločbo, ravno iz razloga, da zanje ni vedelo (v oporoki računi deviznih in tolarskih denarnih sredstev niso identificirani), dediči pa so na zapuščinski obravnavi pojasnili, da ta ne spadajo v zapuščino. Zato je na mestu odločitev sodišča prve stopnje, da o tem delu zapustničinega premoženja odloči z dodatnim sklepom o dedovanju.

7. Tudi odločitev sodišča, da ne razpiše nove zapuščinske obravnave, je v skladu z določbo 221. člena ZD. Takšna ureditev je logična posledica določbe 220. člena ZD, v skladu s katero pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Pravni prednik pritožnikov je v zapuščinskem postopku sodeloval, zato tako njega kot njegove dediče (pritožnike) sklep o dedovanju veže. 8. Po presoji pritožbenega sodišča ni podan niti očitek napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je prepričano, da odločitev sodišča prve stopnje ustreza zapustničini volji glede tega, komu z oporoko po smrti namenja svoja denarna sredstva. Zapustnica je v 6. člen oporoke zapisala: »Denarna sredstva na deviznem in tolarskem računu oziroma knjižici podedujeta: moj brat B. P. znesek 14.000,00 EUR, vsa preostala devizna sredstva in vsa tolarska sredstva pa S. Č..« Do sprejetega zaključka tako privede (že) jezikovna razlaga obravnavanega dela besedila oporoke, iz katerega izhaja jasna zapustničina volja, da brat prejme denarna sredstva v višini 14.000,00 EUR, ne glede na to ali se ta znesek črpa iz zapustničinih deviznih ali tolarskih denarnih sredstev. Ker dodatno najdena zapuščina ne presega višine oporočno določenega denarnega zneska, ki ga je zapustnica namenila bratu (znaša le 1.886,73 EUR), nadaljnje besedilo obravnavane določbe oporoke, po kateri bi preostanek denarnih sredstev prejel zapustničin zunajzakonski partner (oziroma njegova dediča), ni prišlo do veljave. Pritožnika voljo zapustnice glede denarnih sredstev neutemeljeno razčlenjujeta na voljo glede tolarskih in glede deviznih sredstev, saj kaj takšnega iz obravnavanega besedila ne izhaja.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in tudi ni kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD pritožbo dedičev kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Prim. odločbe VSL I Cp 1581/2016, I Cp 884/2018, I Cp 1631/2018, idr.