Jedro

Dejstvo, da je pristojno sodišče v zadevi že dvakrat odločilo ter da je sodišče druge stopnje odločitvi obakrat razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, narekuje kvečjemu nasprotno sklepanje – namreč, da bi bila po doslej že enormno obsežnem in dolgotrajnem postopku pred pristojnim sodiščem delegacija te zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče nesmotrna.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Za vodenje postopka v tej nepravdni zadevi pristojno sodišče je, sklicujoč se na določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), Vrhovnemu sodišču predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje in odločanje v tej zadevi z obrazložitvijo, da naj bi prenos pristojnosti terjal v konkretnem primeru tako razlog smotrnosti kot tudi drugi tehtni razlogi v pomenu določbe 67. člena ZPP. V obširnem predlogu sodišče med drugim navaja, da je v zadevi že dvakrat odločilo, vendar je sodišče druge stopnje odločitvi obakrat razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Do začetka tega postopka je nasprotni udeleženec vložil že več kot 235 ovadb in v posledici zavrženja teh več kot 40 subsidiarnih obtožb, nakar se je v nadaljevanju to število še povečalo. Pretežni del vseh ovadenih so bile osebe iz neposrednega okolja – funkcionarji, direktorji ali drugi uslužbenci institucij, podjetij in drugih ustanov s sedežem na območju pristojnosti Okrožnega sodišča v Krškem. Razen razpravljajoče sodnice so bili vsi sodniki pristojnega sodišča že izločeni ali pa so ovadeni, vendar je tudi glede nje začasna skrbnica v vlogi z dne 15. 4. 2013 že izražala dvom o nepristranskosti – kar velja tudi za izvedenca psihiatrične stroke doc. dr. M. K., ki je že podal predlog za oprostitev izvedenskega dela v tej zadevi. Stroški, ki so in bodo nastajali z izvedenci psihiatri, so nepredvidljivi, zanesljivo pa visoki in bodo bremenili državni proračun. Po mnenju predlagatelja obstoječih okoliščin „neposredne tesne povezanosti vsega in vsakogar, ki je vpleten v vse te postopke, tukajšnje sodišče ne more odpraviti“. V oporo trditvi o obstoju „drugega tehtnega razloga“ za delegacijo pristojnosti pa predlagatelj ponuja še razmislek o možnosti zagotovitve varnostnih pogojev za nemoteno izvedbo tega postopka pred sicer pristojnim sodiščem, ki jih slednje naj ne bi več bilo v stanju zagotavljati v smislu učinkovitega in nemotenega postopanja.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča (ali stranke) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Na razlog smotrnosti se pristojno sodišče v predlogu za delegacijo pristojnosti sicer eksplicitno sklicuje, vendar resda obširne navedbe v njegovem predlogu ne omogočajo sklepa o obstoju tega razloga, saj ne zatrjuje nobenih relevantnih dejstev v oporo predvidevanju, da bi se postopek lažje (hitreje in ceneje) opravil pred drugim sodiščem. Dejstvo, da je pristojno sodišče v zadevi že dvakrat odločilo ter da je sodišče druge stopnje odločitvi obakrat razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, narekuje kvečjemu nasprotno sklepanje – namreč, da bi bila po doslej že enormno obsežnem in dolgotrajnem postopku pred pristojnim sodiščem delegacija te zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče nesmotrna. V prid smotrni delegaciji pa tudi ni nobena od ostalih, v predlogu zatrjevanih okoliščin – na primer podatek o številu kazenskih ovadb, ki jih je vložil nasprotni udeleženec, o statusu oseb, zoper katere so bile vložene, o izraženih dvomih v nepristranskost izvedenskega mnenja, o nepredvidljivih in visokih stroških izvedenstva, ki da bodo bremenili državni proračun, o „neposredni tesni povezanosti vsega in vsakogar, ki je vpleten v vse te postopke“ in podobno. Glede na podatke v spisu pa tudi ni podlage za sklep o izpolnjenih pogojih za tako imenovano nujno delegacijo po 66. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

5. Glede zatrjevane nemožnosti zagotavljanja varnostnih pogojev za nemoteno izvedbo tega postopka pred pristojnim sodiščem, ki jo slednje ponuja v oporo trditvi o obstoju drugega tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, pa zadošča napotitev na identična pravila o zagotavljanju varnosti, ki veljajo enako za vsa sodišča. 6. Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi narekovali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba predlog pristojnega sodišča zavrniti.