Jedro

Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki se nanašajo na okoliščine, v katerih se bo prosilec znašel po predaji, zaradi česar je za presojo obstoja sistemskih pomanjkljivosti kot ovir za predajo bistvenega pomena, kakšno je ravnanje hrvaških oblasti s prosilci po tem, ko so imeli status prosilca za mednarodno zaščito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-4886/2024/11 (121-11) z dne 18. 12. 2024. S tem sklepom je navedeni organ zavrgel tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, ki je Republika Slovenija ne bo obravnavala, saj bo tožnik predan Republiki Hrvaški kot odgovorni državi članici na podlagi Uredbe Dublin III.

2.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pritrdilo presoji toženke, da tožnikove izjave ne izkazujejo, da bo zaradi predaje ali po njej v Republiki Hrvaški soočen s sistemskimi pomanjkljivostmi v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj Vrhovno sodišče ugoditi pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi in izpodbijani sklep toženke odpravi, podredno, naj razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožnik se v pritožbi sklicuje na svojo izpovedbo glede tega, da v Republiki Hrvaški ni prejel zdravniške pomoči in zvezi s tem še navaja, da nima listin o tem, saj mu zdravniška pomoč ni bila nudena, da gre za staro poškodbo, da je s treningom nogometa v Sloveniji začel šele po zdravniški obravnavi in da ne drži, da je zdravnika v Sloveniji obiskal šele 6. 11. 2024. Sklicuje se še na svoje navedbe na osebnem razgovoru, da so ga hrvaški policisti aretirali in zaprli za šest ur in mu niso dali jesti in piti, da ni dobil nobenih informacij, v kakšnem postopku je oziroma zakaj so mu odvzeli prstne odtise. Navaja še, da vnos v bazo Eurodac ne potrjuje, da mu je bilo pojasnjeno, v kakšnem postopku se nahaja, in da bi mu bile omogočene pravice, ki gredo prosilcem za mednarodno zaščito.

7.Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je sodišče ugotovitev, da je imel pritožnik v Republiki Hrvaški status prosilca za mednarodno zaščito, oprlo na to, da ga je Republika Hrvaška obravnavala kot takega. Pojasnilo je, da ne samo, da ga je v evidenco Eurodac vnesla s sklicno številko (case ID) "1", kar glede na določbo četrtega odstavka, 26. člena Uredbe Eurodac med drugim pomeni, da so mu bili prstni odtisi odvzeti kot prosilcu za mednarodno zaščito, pač pa ga je tudi namestila v azilni dom. V nasprotnem primeru bi z njim postopala kot s tujcem. Na tak zaključek ne more vplivati pritožnikovo posplošeno zatrjevanje, da naj mu ne bi bilo pojasnjeno, za kakšen postopek gre. Z vidika prepovedi vračanja in s tem povezanega tveganja, da bi bil pritožnik vrnjen v državo, kjer mu grozi nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, je namreč bistveno, da ugotovljene okoliščine o postopku na Hrvaškem objektivno kažejo na pripravljenost navedene države, da mu zagotovi individualno obravnavo v okviru azilnega postopka, ki pa se ji je odrekel, saj ni sporno, da je tamkajšnji azilni dom samovoljno zapustil že po dveh nočitvah.

8.Pritožnik tudi sicer v bistvenem ponavlja tožbene navedbe, med drugi, da ga je hrvaška policija po odvzemu prstnih odtisov zaprla za šest ur, pri čemer ni dobil hrane in pijače. Te navedbe je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo kot nebistvene za predajo, saj ga je Republika Hrvaška po zaključenem policijskem postopku pravilno namestila v azilni dom in mu s tem omogočila uživanje vseh pravic, ki jih imajo prosilci za mednarodno zaščito. Pri tem je pravilno izpostavilo, da je treba naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu, oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki se nanašajo na okoliščine, v katerih se bo prosilec znašel po predaji, zaradi česar je za presojo obstoja sistemskih pomanjkljivosti kot ovir za predajo bistvenega pomena, kakšno je ravnanje hrvaških oblasti s prosilci po tem, ko so imeli status prosilca za mednarodno zaščito. Takšna je ustaljena sodna praksa Sodišča Evropske Unije in Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče dodaja, da tudi sicer vsako ravnanje državnih oblasti oziroma pomanjkljivost, ki ni v skladu s prosilčevimi pričakovanji, samo zase še ne predstavlja upoštevnih pomanjkljivosti. Te morajo biti sistemske, take pa so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilce ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča obdobje šestih ur brez hrane in vode samo po sebi ne dosega praga resnosti za utemeljitev, da je bil pritožnik že kot prosilec na Hrvaškem izpostavljen nečloveškemu ravnanju.

9.Sodišče prve stopnje je prepričljivo zavrnilo tudi pritožnikovo sklicevanje na poškodbo noge kot oviro za predajo. Najprej je kot neverodostojno zavrnilo njegovo izpoved na glavni obravnavi, da naj bi na Hrvaškem dva dni brezuspešno v bolnici poskušal priti do zdravniške pomoči, saj ni znal pojasniti, zakaj tega ni navedel že v upravnem postopku, poleg tega je na naroku potrdil, kar je navedel že na osebnem razgovoru, in sicer da sobe v hrvaškem azilnem domu sploh nikoli ni zapustil, navedel pa je tudi, da v Sloveniji od prihoda trenira nogomet. Te dokazne ocene sodišče prve stopnje torej ni oprlo na pomanjkanje listinskih dokazov, zato pritožnik s pojasnilom, da listin o tem nima zaradi zavrnjene zdravniške pomoči na Hrvaškem, ne more utemeljiti njene napačnosti. Ob tem, ko tudi ni sporna ugotovitev v izpodbijani sodbi o pritožnikovi zmožnosti igranja nogometa, se Vrhovno sodišče strinja z nadaljnjim sklepom prvostopenjskega sodišča, da morebitna poškodba noge (po navedbah v pritožbi naj bi se izkazovala kot vidna oteklina na nartu) očitno ni take teže, da bi pomenila oviro za pritožnikovo predajo Republiki Hrvaški, ker bi zaradi nje lahko prišlo ob predaji ali po njej do takega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi doseglo prag nečloveškega ravnanja ali mučenja. Posledično je pravilno tudi stališče v izpodbijani sodbi, da toženka ni bila dolžna od Republike Hrvaške pridobiti posebnega zagotovila, da bo ustrezno poskrbela za tožnikovo zdravje.

10.Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe ne morejo vplivati na odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (76. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev).

2Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

3Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (prenovitev).

4Glej npr. sodbo C-392/22 z dne 29. 2. 2024, 64. do 65. točka obrazložitve.

5Prim. Sodbe Vrhovnega sodišča I Up 111/2023 z dne 7. 6. 2023 (ustavna pritožba zoper to sodbo je bila zavrnjena z odločbo Ustavnega sodišča Up-919/23-20 z dne 23. 11. 2023), I Up 195/2023 z dne 6. 9. 2023 in I Up 263/2023 z dne 21. 11. 2023 in I Up 74/2024 z dne 30. 4. 2024 ter sodbi in sklepa Vrhovnega sodišča I Up 155/2023 z dne 21. 6. 2023, I Up 205/2023 z dne 12. 7. 2023.

6Npr. sodba SEU v primeru N. S., združeni zadevi C-411/10 in C-493/10, z dne 21. 12. 2012.

Zveza:

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) - člen 4

Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva - člen 3, 3/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.