Jedro

Četudi je bil umik tožbe podan v zmoti, sodišče izda sklep o umiku, ker je ta sklep deklaratorne narave in umik učinkuje že s trenutkom oprave procesnega dejanja.

Izrek

Pritožba drugotožeče stranke se zavrže. Pritožba prvotožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo tožbo prvotožeče stranke, vloženo dne 10.7.2003, za umaknjeno in je v tem delu postopek ustavilo, ker je prvotožeča stranka dne 20.9.2003 sodišču predložila svojo lastnoročno podpisano izjavo, da tožbo umika, v kar je privolila tudi tožena stranka.

Zoper sklep sta se v roku pritožili obe tožeči stranki iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki predlagata, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se postopek po tožbi prvotožeče stranke nadaljuje, podrejeno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajata, da sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nastalo situacijo povzema in obravnava z napačnega aspekta, saj izjava prvotožeče stranke z dne

20.9.2003 ne predstavlja njegove prave volje in je tudi nikoli ni preklical, saj za kaj takega ni bilo potrebe. Izjave, ki mu jo je podtaknil toženec v podpis, sploh ni prebral, ker je tudi ni mogel prebrati zaradi slabega vida, s čimer je bil toženec zelo dobro seznanjen. Spominja se, da mu je toženec v tem obdobju nekaj dal v podpis, vendar mu je pri tem dejal, da gre za neko povsem drugo zadevo, ki s predmetnim postopkom nima nobene zveze. S stališča pravno poslovne volje izjava z dne 20.9.2003 nikoli ni bila podana in jo v tem smislu ni potrebno preklicati.

Pritožba drugotožeče stranke ni dovoljena, medtem ko pritožba prvotožeče stranke ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je bil ta pravdni postopek zaradi umika tožbe ustavljen le v delu, ki se nanaša na tožbo prvotožeče stranke. Tožeči stranki sta samostojni stranki in se je s sklepom odločalo zgolj o pravici prvega tožnika in ničesar glede druge tožnice. Kadar pritožnik s pritožbo, četudi bi bilo pritožbi ugodeno, ne more doseči ugodnejše odločitve zanj v s pritožbo izpodbijani odločitvi, potem taka oseba nima pravnega interesa za pritožbo in je njena pritožba skladno 3. odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nedovoljena. Ker druga tožnica v obravnavanem primeru s pritožbo ne more doseči ugodnejše odločitve zanjo, četudi bi ji bilo ugodeno, je njena pritožba nedovoljena in jo je kot takšno potrebno zavreči (1. točka 365. člena ZPP).

Pritožbo, v kolikor se ta nanaša na prvega tožnika, smiselno zatrjuje, da ima izjava prvega tožnika o umiku tožbe z dne 20.9.2003 napako volje, saj je bila dana v zmoti, ker jo je toženec prvemu tožniku podtaknil v podpis in prvi tožnik ni vedel, kaj podpisuje.

Ker ZPP, ki procesno ureja pravdni postopek, nima določb, ki bi urejale primer, ko je neko procesno dejanje opravljeno v zmoti, torej z napako volje, je glede tega vprašanja vmestno in pravilno uporabiti predpis obligacijskega prava, konkretno Obligacijski zakonik (OZ), veljaven v času podaje umika tožbe. Po določbi 2. odstavka 46. člena OZ je pravni posel, ki ga stranka opravi v zmoti, izpodbojen, torej lahko stranka, ki je bila v zmoti, zahteva njegovo razveljavitev. To pomeni, da posel velja, dokler prizadeta stranka s svojim zahtevkom ne doseže njegove razveljavitve.

V primeru umika tožbe učinkuje neposredno že strankino procesno dejanje. Postopek se torej konča, ko je to dejanje, to je podan umik tožbe, opravljeno. Sklep sodišča, s katerim v primeru umika tožbe ustavi postopek (3. odstavek 188. člena ZPP), je deklaratorne narave, kar pomeni, da se z njim le ugotovi umik tožbe, ki učinkuje s trenutkom, ko je umik podan. Umika tožbe ni mogoče preklicati, četudi je bil dan v zmoti. Zmotno je pritožbeno stališče, da v obravnavanem primeru umika ni bilo potrebno preklicati, ker umik sploh ni bil podan. Umik je bil podan (pritožba sama potrdi, da je prvi tožnik izjavo o preklicu podpisal) in če je bil podan v zmoti, je možno zahtevati njegovo razveljavitev. Vendar razveljavitve ni možno zahtevati s pritožbo, ampak s tožbo v novem postopku. Morebitni zahtevek za razveljavitev izjave o umiku pa ne more zadržati izdaje deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe.

Pritožbeno sodišče je zato, ker je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep skladno določilu 3. odstavka 188. člena ZPP, in ker ni ugotovilo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo prvega tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).