Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-228/02

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

4. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Gabrijela Avsca iz Ljubljane na seji dne 4. decembra 2003

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembi lokacijskega načrta za območje urejanja MM 7/1 Zalog-severni del (Uradni list RS, št. 8/96) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve alineje 36. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94, 59/96, 45/99 in 52/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik je leta 1992 vložil zahtevo za denacionalizacijo zemljišč, na katerih Odlok o spremembi lokacijskega načrta za območje urejanja MM 7/1 Zalog-severni del (v nadaljevanju Odlok) načrtuje gradnjo čistilne naprave. Navaja, da njegova zahteva za vrnitev podržavljenih nepremičnin (parc. št. 1578, 1577, 1560, 1561 in 1561/2, vse k.o. Kašelj) še ni rešena. Upravno sodišče naj bi odločilo, da mora upravni organ odločiti o izdaji začasne odredbe o prepovedi razpolaganja z zemljišči, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, vendar je zoper to odločitev nasprotna stranka vložila pritožbo na Vrhovno sodišče. Pobudnik meni, da izpodbijani odlok predstavlja pravno podlago za izdano delno enotno dovoljenje za gradnjo čistilne naprave, zoper katero je sam vložil pritožbo. Na podlagi Odloka naj bi bila lahko izdana še druga delna dovoljenja za gradnjo čistilne naprave, torej Odlok ne varuje njegovih pravic do vrnitve nacionaliziranih zemljišč, zato je v neskladju z Zakonom o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), ki prepoveduje poslabšanje dejanskega in pravnega stanja na škodo denacionalizacijskih upravičencev. Posegal naj bi v lastninsko pravico, kar je v neskladju s 33. členom Ustave. Omogočal naj bi, da ni treba izvesti razlastitvenega postopka, kar pomeni, da ne bo dobil nadomestila, če bodo zemljišča pozidana, kar je v neskladju s prvim odstavkom 67. člena Ustave. Pobudnik še navaja, da iz 17. člena Odloka izhaja, da investitor pri gradnji ni vezan le na Ustavo in zakone, saj upravni organ lahko določi še druga pravila in pogoje za gradnjo. S tem naj bi Odlok upravnim organom dal pristojnosti, ki jih nimajo.

2.Mestna občina odgovarja, da je bilo območje za gradnjo čistilne naprave določeno že v Generalnem urbanističnem planu Ljubljane iz leta 1967. Območje za gradnjo čistilne naprave naj bi prostorski plan imenoval MM 7/1 Zalog in zanj predvidel izdelavo lokacijskega načrta. Leta 1987 naj bi bil sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo čistilne naprave Ljubljana za ureditveno območje MM 7/1 (Uradni list SRS, št. 27/87 - v nadaljevanju Lokacijski načrt), ki je gradnjo tega objekta načrtoval na spornih zemljiščih, ki so sicer imela drugačne oznake parcelnih številk, kot ob nacionalizaciji. Decembra 1990 naj bi izdelali študijo čiščenja komunalnih in industrijskih odplak Ljubljane, ki je terjala spremembo idejnega projekta gradnje čistilne naprave, zaradi ugotovljenih sprememb tehnologije čiščenja odpadnih voda. Zato naj bi izdelali program priprave sprememb in dopolnitev Lokacijskega načrta in pridobili strokovne podlage za izdelavo osnutka Odloka. Osnutek Odloka naj bi bil javno razgrnjen od 28. 3. 1994 do 29. 4. 1994 in javno obravnavan 29. 4. 1994. Zaradi sprejetih pripomb z njegove javne razgrnitve naj bi bil izdelan dopolnjen osnutek Odloka, ki ga je sprejel Mestni svet. Odlok naj ne bi spreminjal statusa zemljišč, saj lastniških razmerij ne ureja. Mestna občina pojasnjuje, da pobudnik neutemeljeno terja, da bi Odlok urejal pravice denacionalizacijskih upravičencev, ker njihove pravice ureja ZDen. V 17. členu naj bi Odlok upošteval, da se šele v lokacijskem postopku lahko oblikujejo vsi pogoji gradnje tega objekta z vidika varovanja okolja (55. člen Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. - ZVO), saj so ti pogoji z Odlokom predpisani okvirno.

3.Dne 20. 6. 2002 je pobudnik predlagal oceno ustavnosti prve alineje 36. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO). Navaja, da je Upravno sodišče zavrnilo njegovo tožbo zoper investitorja gradnje čistilne naprave z obrazložitvijo, da za gradbeno dovoljenje po izpodbijani določbi ZGO zadostuje, da ima investitor pravico na zemljiščih graditi, ne glede na 88. člen ZDen. Citirana določba ZGO naj bi bila zato v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj je kot upravičenec do denacionalizacije v neenakem položaju.

B. - I.

4.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN), ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). Prehodna določba 174. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih izvedbenih načrtov, zato Odlok še velja.

5.Odlok kot izvedbeni prostorski akt spreminja in dopolnjuje Lokacijski načrt, s katerim se na območju, na katerem pobudnik v postopku denacionalizacije zahteva vračilo nepremičnin, načrtuje gradnja centralne čistilne naprave. Na podlagi 22. člena ZUN so se z izvedbenimi prostorskimi akti, ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelale v srednjeročnem planu države oziroma lokalne skupnosti sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih gradnjah. Z izvedbenimi prostorskimi akti se torej urbanistično načrtujejo gradnje, z njimi pa se ne rešujejo lastninska razmerja v zvezi s temi gradnjami. Vprašanja v zvezi z lastninsko pravico oziroma drugimi stvarnopravnimi ali obligacijskopravnimi razmerji na zemljiščih, predvidenih za gradnje, se morajo razrešiti v nadaljnjih postopkih za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Po četrtem odstavku 54. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZGO-1) mora namreč investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. U-I-6/02 z dne 6. 11. 2003). O vračanju nepremičnin, na katerih izvedbeni prostorski akti načrtujejo gradnje, se odloča v postopkih denacionalizacije, ki jo in kot jo ureja ZDen. Citirani zakon določa tudi pravila za zavarovanje zahtevkov za denacionalizacijo zaradi vračanja nepremičnin v naravi. Tudi morebitna sprememba lastninske pravice na zemljiščih, na katerih je z izvedbenimi prostorskimi akti načrtovana gradnja, na njihovo vsebino ne vpliva. Pač pa takšna sprememba vpliva na položaj upravičencev do denacionalizacije v postopkih za pridobitev dovoljenja za gradnjo na zemljiščih, ki so predmet še nepravnomočno končanih postopkov denacionalizacije. Tudi pobudnik ima zato, ker investitorju zanika lastninsko pravico na spornih zemljiščih, v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo čistilne naprave položaj stranke. Ta položaj mu omogoča, da v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo varuje svoje pravice, ki mu gredo po določbah ZDen. Zato je očitno neutemeljen njegov očitek, da je Odlok v neskladju z ZDen, ker nima določb, ki bi varovale njegovo zahtevo za vračilo zemljišč v postopku denacionalizacije. Iz enakih razlogov so neutemeljeni njegovi očitki o neskladnosti Odloka z določbama 33. člena in prvega odstavka 67. člena Ustave.

6.Po 17. členu Odloka so investitor in izvajalci dolžni upoštevati določbe Odloka in druge pogoje, ki se določijo na lokacijski obravnavi in povzamejo v lokacijskem dovoljenju.

Pobudnik tej določbi Odloka očita, da daje upravnemu organu pooblastilo, da ureja pogoje gradnje, čeprav zakoni tega ne predvidevajo.

7.Po ZUN je investitor pred dovoljenjem za gradnjo pridobil lokacijsko dovoljenje, ki je določalo pogoje gradnje objekta (54. člen ZUN), kot jih je določil upravni organ po izvedenem lokacijskem postopku. Pobudnik zato neutemeljeno meni, da upravni organ za določitev konkretnih pogojev gradnje objekta ni bil pooblaščen, saj ti predstavljajo izvajanje urbanističnih predpisov. Prehodne določbe ZGO-1 urejajo dokončanje lokacijskih postopkov v teku (190. člen ZGO-1), ker jih citirani zakon ne predvideva več, saj ureja le gradbeno dovoljenje. Vendar tudi ZGO-1 v 55. členu pooblašča pristojni upravni organ, da v primeru gradnje objekta z vplivi na okolje, kot je to v obravnavanem primeru, na zahtevo investitorja in po opravljeni obravnavi določi smernice za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z njimi se določijo pogoji, ki jih mora investitor upoštevati v nadaljevanju postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato je neutemeljen očitek pobudnika, da pristojni upravni organ ni pooblaščen urejati pogojev gradnje konkretnega objekta, kot to predvideva 17. člen Odloka.

8.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo v delu, ki se nanaša na Odlok, zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

B. - II.

9.Z dnem uveljavitve ZGO-1 je prenehal veljati ZGO, torej tudi njegova prva alineja 36. člena, ki jo izpodbija pobudnik. Ker gre za določbo Zakona, ki je prenehala veljati, lahko Ustavno sodišče o njeni ustavnosti in zakonitosti odloča samo ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Eden izmed pogojev je tudi pravovarstvena potreba pobudnika. Ta obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne neustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijane določbe predpisa pobudnikov pravni položaj izboljšal. Prva alineja 36. člena ZGO je od investitorja zahtevala, da zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja med drugim predloži dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma pravico rekonstruirati objekt. Morebitna razveljavitev te določbe ZGO bi pomenila, da investitor v postopku izdaje spornega delnega dovoljenja za gradnjo čistilne naprave te pravice ne bi bil dolžan izkazati. Pobudnik zato v tem postopku ne bi mogel varovati svojih pravic, ki mu gredo po določbah ZDen. Pobudnik tako ne izkazuje pogojev iz 47. člena ZUstS. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo v delu, ki se nanaša izpodbijano določbo ZGO, zavrglo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia