Jedro

Pri izdaji zamudne sodbe (sklepa) ni aktualna presoja oziroma ugotavljanje resničnosti tožbenih navedb, ampak sodišče presoja le, ali med trditvami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Sodišče ne izvaja dokazov in zato ne ugotavlja, ali dokazi potrjujejo resničnost tožbenih trditev.

Tožnik je v tožbi navedel vsa pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Podrobno je pojasnil, kakšno je bilo zadnje posestno stanje (kaj je imel v posesti oziroma soposesti) in sporno motilno dejanje (na kakšen način je toženka posegla v tožnikovo posest oziroma soposest), kar je vodilo do zaključka o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Med zatrjevanimi pravotvornimi dejstvi in v tožbi predlaganimi dokazi o tožnikovi mirni posesti oziroma soposesti navedenih kletnih prostorov ter o napajanju z električno energijo v teh prostorih preko merilnega mesta toženke ni nobenih nasprotij.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi zamudni sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku za varstvo posesti. Toženki je naložilo, da v roku osmih dni vzpostavi prejšnje posestno stanje, kot je to razvidno iz I. točke izreka sklepa. Odločilo je še, da se je toženka dolžna v bodoče vzdržati takšnih in podobnih motilnih dejanj (II. točka izreka). Toženki je še naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnika v znesku 171,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da tožba ni sklepčna, ker ne vsebuje nobenega identifikacijskega podatka iz 180. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predložni dokazi ne dokazujejo tožbenih trditev, da je tožnik imel mirno posest vseh kletnih prostorov. Dva prostora sta bila v soposesti. Še manj je dokazano, da so se ti prostori napajali preko tega merilnega števca. Vprašljivo je, ali je toženka sploh pridobila posest spornih skupnih prostorov. Iz predloženih dokazov tudi ne izhaja, da je toženka naročila odklop električne energije. Predloženi dokaz "podatki merilnega mesta" ne izkazuje, katera oseba je naročila odklop. V tem dokumentu se navaja oseba z imenom A. B., toženka pa je A. B. C. Ni možno zaključiti, da je oseba v tem dokumentu tudi toženka. Izdani zamudni sklep je nezakonit, ker zanj niso izpolnjene zakonske predpostavke.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če v tožbi tožeča stranka ne navede identifikacijskih podatkov strank iz 180. a člena ZPP, to z vprašanjem sklepčnosti tožbe nima nobene zveze. Ker je toženka fizična oseba, ni bilo potrebno, da bi bil v tožbi naveden identifikacijski podatek iz 2. točke prvega odstavka 180. člena ZPP (prvi odstavek 180. člena ZPP). Ta podatek je prvo sodišče pridobilo po uradni dolžnosti iz Centralnega registra prebivalstva, kot je razvidno iz podatkov spisa (na prvi strani tožbe je prvo sodišče zapisalo EMŠO tožnika in toženke, ki ju je očitno samo pridobilo, saj tožnika ni pozivalo po prvem odstavku 180. člena ZPP, da pridobi identifikacijski podatek od upravljalca teh podatkov, kot je razvidno iz uradnega zaznamka z dne 5. 6. 2018 na list. št. 6).

6. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudnega sklepa (prvi odstavek 318. člena ZPP). Tožnik je v tožbi navedel vsa pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik je podrobno pojasnil, kakšno je bilo zadnje posestno stanje (kaj je imel v posesti oziroma soposesti) in sporno motilno dejanje (na kakšen način je toženka posegla v tožnikovo posest oziroma soposest), kar je vodilo do zaključka o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Med zatrjevanimi pravotvornimi dejstvi in v tožbi predlaganimi dokazi o tožnikovi mirni posesti oziroma soposesti navedenih kletnih prostorov ter o napajanju z električno energijo v teh prostorih preko merilnega mesta toženke ni nobenih nasprotij. Vprašanje, ki ga načenja pritožba (ali je toženka sploh pridobila posest spornih skupnih prostorov), je brezpredmetno za to zadevo.

7. Pri izdaji zamudne sodbe (sklepa) ni aktualna presoja oziroma ugotavljanje resničnosti tožbenih navedb, ampak sodišče presoja le, ali med trditvami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Sodišče ne izvaja dokazov in zato ne ugotavlja, ali dokazi potrjujejo resničnost tožbenih trditev. Tožnik je med drugim trdil, da je toženka naročila odklop električne energije, za to trditev pa je ponudil več dokazov. Poleg izpisa Podatki merilnega mesta (priloga A6), v katerem je navedeno tudi ime uporabnika (A. B.), da gre za odklop na željo in telefonska številka toženke, je tožnik predlagal za dokazovanje trditve, da je toženka naročila odklop električne energije, še zaslišanje pravdnih strank in priče J. G. ter poizvedbe pri podjetju E. d. d., ki je izvedlo odklop. Navedba skrajšanega imena (toženke) v izpisu A6 (A. B.) in s tem ta izpis kot dokaz ne pomeni, da zatrjevana dejstva v tožbi nasprotujejo temu predlaganemu dokazu, kot neutemeljeno trdi pritožba. Tudi, če bi ta dokaz šteli kot pomanjkljiv (ne ozirajoč se na ostale predlagane dokaze) in da sam zase morebiti ne bi zadoščal za dokaz resničnosti zatrjevanega dejstva, je to povsem nepomembno, saj je bistveno le to, da zatrjevano dejstvo ni v nasprotju s predlaganimi dokazi.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Toženka ni uspela s pritožbo, zato je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo, upoštevajoč novo vrednost točke 0,6 EUR, po višini pa so razvidni iz priznanih postavk stroškovnika v odgovoru na pritožbo. V primeru zamude s plačilom je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.