25. 3. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Andraža Štritofa, Renče, ki ga zastopa Jernej Kokalj, odvetnik v Mariboru, na seji 25. marca 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper dopis Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. I Km 445/2017 z dne 14. 12. 2021 in zoper dejanja Okrožnega sodišča v Novi Gorici v zadevi št. I Km 445/2017 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 485. člena in prvega odstavka 490. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper dopis Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. I Km 445/2017 z dne 14. 12. 2021 in zoper dejanja Okrožnega sodišča v Novi Gorici v zadevi št. I Km 445/2017. V izpodbijanem dopisu je Okrožno sodišče v Novi Gorici med drugim navedlo, da na podlagi prvega odstavka 490. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) postopek za spremembo odločbe o izrečenem varnostnem ukrepu lahko začne sodišče na lastno pobudo ali na predlog upravičenega predlagatelja, kar pa pritožnik oziroma njegov pooblaščenec naj ne bi bila. Sodišče je pojasnilo, da je predlog za predčasni izpust oziroma zahtevo za prekinitev izvrševanja vzgojnega ukrepa in izpustitev pritožnika obravnavalo kot pobudo za pogojni odpust oziroma predčasno ustavitev izvrševanja vzgojnega ukrepa in da je navedeno vlogo posredovalo v izjavo Prevzgojnemu domu Radeče, v katerem se je zoper pritožnika izvajal vzgojni ukrep. Sodišče je še pojasnilo, da ga je Prevzgojni dom Radeče z dopisom št. 723-8/2019/402 z dne 12. 11. 2021, ki naj bi bil pooblaščencu pritožnika 19. 11. 2021 posredovan po elektronski pošti, seznanil, da se s to pobudo ne strinja; svoje stališče o tem naj bi tudi obširno obrazložil. Ob upoštevanju navedenega je sodišče še navedlo, da v konkretnem primeru ne prideta v poštev ne ustavitev izvrševanja vzgojnega ukrepa ne pogojni odpust. Posamezna oblastna dejanja Okrožnega sodišča v Novi Gorici v zadevi št. I Km 445/2017 pa naj bi imela naravo posamičnega akta. Takšno naravo pritožnik pripisuje dejstvu, da Okrožno sodišče v Novi Gorici o nobeni vlogi njegovega pooblaščenca sicer ni odločilo s posamičnim aktom, temveč naj bi se vsa oblastna ravnanja izvedla realno in neposredno brez formalnih sodnih odločb. Pritožnik naj bi bil zato prikrajšan za vsebinsko odločanje. Sodišče naj bi ravnalo arbitrarno. Kljub oceni, da vloge ni vložil upravičeni predlagatelj, take vloge ni zavrglo s sklepom, niti naj se ne bi opredelilo do zatrjevane protiustavnosti zakonske ureditve. Ker naj bi po nalogu oziroma odredbi sodišča Prevzgojni dom Radeče pritožnika 14. 2. 2022 dejansko izpustil na prostost, ne da bi pri tem izdal posamični akt, naj bi imela vsa dejanja Okrožnega sodišča v Novi Gorici v zadevi št. I Km 445/2017 naravo posamičnega realnega akta. Navedeno naj bi terjalo izdajo odločbe o kršitvi njegovih pravic iz 21., 22., 23., 25. in 29. člena Ustave ter 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Pritožnik poudarja, da gre pri tem za njegovo moralno in osebno satisfakcijo ter pravno priznano nepremoženjsko škodo iz 26. člena Ustave. Obravnava te zadeve naj bi bila pomembna tudi zaradi drugih subjektov, ki bi jim bilo treba v podobnih primerih zagotoviti varstvo njihovih človekovih pravic.

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 485. člena in prvega odstavka 490. člena ZKP. Trdi, da ZKP v XXVII. poglavju, v katerem ureja postopek proti mladoletnikom, pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ne ureja v skladu z Ustavo. ZKP naj bi predvideval uporabo določb ZKP proti mladoletnikom v primeru, ko naj bi šlo za osebe, ki so kaznivo dejanje storile kot mladoletniki, ob uvedbi postopka oziroma sojenja pa naj še ne bi bile stare 21 let. V okviru istega poglavja pa naj bi bila z vidika upravičenega subjekta omejena tako uporaba pravnih sredstev (prvi odstavek 485. člena ZKP) kot tudi možnost spremembe odločbe o vzgojnih ukrepih in ustavitev njihovega izvrševanja (prvi odstavek 490. člena ZKP). Po izpodbijani ureditvi mladoletnik in njegov zagovornik naj ne bi bili upravičeni osebi, ki bi lahko predlagali spremembo odločbe o izrečenem vzgojnem ukrepu. Ne glede na to, da je bil predlog za predčasni izpust vložen po tem, ko je bil vzgojni ukrep že izrečen, bi po mnenju pobudnika sodišče moralo dopustiti, da se izvedejo posamezni dokazi v njegovo korist, da se mu na ta način zagotovita pravici do sodnega varstva in do izjave. V tem postopku pa sodišče pri svojih odločitvah naj ne bi upoštevalo pobudnikovega mnenja, temveč le mnenje Prevzgojnega doma Radeče.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Izpodbijani dopis in dejanja Okrožnega sodišča nimajo narave posamičnega akta iz prvega odstavka 50. člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik