Jedro

Tožnikov odvetnik (pooblaščenec) ni izvajal storitev brezplačne pravne pomoči, zato je upravičen do celotnega povračila stroškov zastopanja, seveda skladno z odvetniško tarifo in uspehom v postopku.

Izrek

I. Pritožbi tožnika se ugodi v celoti, pritožbi druge toženke se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na novo glasi: „I. Druga in tretja toženka sta dolžni solidarno povrniti tožniku stroške (prvega postopka) v višini 4.321,57 EUR, druga toženka pa še v višini 6.958,97 EUR in sodno takso v celoti, vse v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

II. Prva, druga in tretja toženka so dolžne tožniku solidarno povrniti stroške ponovljenega postopka v znesku 2.203,20 EUR, druga toženka pa še znesek 3.547,77 EUR, vse v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

III. Prva, druga in tretja toženka so dolžne solidarno povrniti tožniku na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani stroške v znesku 953,00 EUR prva, druga in tretja toženka, druga toženka pa še znesek 1.534,60 EUR, vse v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. V preostalem se pritožba druge toženke zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

III. Druga toženka sama krije svoje pritožbene stroške in je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v znesku 447,98 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da sta druga in tretja toženka dolžni solidarno povrniti tožniku stroške (prvega postopka) v višini 2.680,45 EUR, druga toženka pa še v višini 4.316,29 EUR in sodno takso v celoti, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka); da sta druga in tretja toženka dolžni solidarno povrniti tožniku stroške (prvega postopka) v višini 983,01 EUR, druga toženka pa še v višini 1.582,92 EUR, vse v roku 8 dni na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka); da so prva, druga in tretja toženka dolžne solidarno povrniti tožniku stroške (ponovljenega postopka) v višini 983,01 EUR, prva in druga toženka solidarno še v višini 1.582,92 EUR, v roku 8 dni na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka) in da je tožnik dolžan tretji toženki v roku 8 dni povrniti stroške v višini 373,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta tožnik in druga toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da tožnik IV. točke sklepa s pritožbo ne izpodbija.

3. Tožnik navaja, da je sodišče prve stopnje v prvem odstavku 3. točke obrazložitve pravilno odmerilo stroške za čas od vložitve tožbe do 23. 4. 2018, v tretjem odstavku 3. točke in v 5. točki je pravilno v osnovi obračunalo tudi nadaljnje stroške, vendar je prišlo pri zapisu do tipkarske napake, saj je sodišče seštevek točk 8.450 zapisalo 4.850 točk. V nasprotju z dejanskim stanjem pa je sodišče za čas po 25. 4. 2018 stroške zastopanja tožnika odmerilo le po polovični odvetniški tarifi, saj mu je bila po odločbi Bpp 217/2018 z dne 26. 4. 2019, ki jo je v spis dne 1. 6. 2018 vložil tožnik, odobrena brezplačna pravna pomoč samo v obliki stroškov postopka, ki v obravnavanem sporu zajema le stroške za izvedence in priče. Tako tožniku ni bila odobrena pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje in mu ni bil zagotovljen odvetnik za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Tožniku so bili dejansko izplačani iz sredstev sodišča po odločbi stroški za izvedenca, pričnine, tako da je bilo skupaj iz sredstev Bpp izplačanih 2.127,55 EUR za izvedence in pričnine. Tako bi moralo ob pravilni in popolni uporabi materialnega prava in dejanskega stanja skladno s sodbo VDSS odločiti, da so toženke dolžne solidarno povrniti tožniku prvo, drugo in tretje tožena stranka v znesku 815,06 EUR (38,31 %) ter prvo in drugo tožena stranka pa solidarno še v znesku 1.312,49 EUR na račun sodišča. Tožnik je upravičen do povračila izvedenin in pričnine, ker je skladno z določbami ZBPP zavezan do povračila stroškov Bpp.

4. Drugo toženka se pritožuje zoper I., II. in III. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje v točki 3. obrazložitve izpodbijanega sklepa tožniku odmerilo in priznalo stroške štirih pripravljalnih skupno 3.600 točk, čeprav je tožnik v stroškovniku priglasil nižje stroške kot 1.200 točk za vsako vlogo, čeprav je tožnik za pripravljalni vlogi z dne 19. 12. 2017 in dne 13. 3. 2018 priglasil le po 600 točk. Enako velja tudi glede pripravljalne vloge z dne 27. 8. 2018, saj je priglasil le 600 točk in ne 900, kot mu je priznalo sodišča. Nadalje je upoštevalo napačno vrednost spornega predmeta pri pripravljalni vlogi z dne 25. 5. 2019 in mu priznalo 1050 točk, čeprav sprememba vrednosti točke velja že od 6. 4. 2019. Sodišče bi za to pripravljalno vlogo moralo upoštevati vrednost točke 0,60 EUR, zato je tožnik upravičen do povračila 900 točk, kar je 75 % od 1.200 točk in ne 1.400 točk, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako je sodišče napačno tožniku za štiri naroke od 25. 4. 2018 priznalo skupno 3.200 točk in po vrednosti spornega predmeta 1.200 točk do 22. 5. 2019 po tem pa 1.400 točk. Pri tem je sporno to, da je sodišče prve stopnje od skupno šestih narokov prve tri odmerilo že v prvem postopku za čas do 25. 4. 2018, po tem datumu pa so bili samo še trije naroki in toliko tožnik tudi zahteva. Glede na napačno oceno števila narokov po 25. 4. 2018 je tožniku priznalo skupaj 320 točk za odsotnost iz pisarne namesto 240 točk za tri dejanske naroke. Posledično je napačno priznalo stroške pooblaščenca za prihod na štiri naroke, namesto za tri. Nadalje so napačno odmerjeni tudi stroški ponovljenega postopka, glede na napačno vrednost spornega predmeta. Pravilno izhodišče je 1.200 točk in ne 1.400 točk, zato je sodišče napačno priznalo za tri pripravljalne vloge skupaj 3.600 točk, pravilno pa je 2.700 točk (3 x 900 točk). Priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba toženke pa je delno utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), in ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni storilo, odločitev pa je delno materialnopravno zmotna.

7. Pritožbeno sodišče je v zvezi s pritožbo druge toženke ugotovilo, da je sodišče prve stopnje za štiri pripravljalne vloge tožnika v prvem postopku napačno upoštevalo 75 % od 1.200 točk po OT. To se ne sklada s priglašenimi stroški tožnika, ki je za dve pripravljalni vlogi priglasil stroške v višini 600 točk za vsako, tako da tožniku iz tega naslova pripada le 3.000 točk. Tako se skupni znesek, ki ga je v točki 3 obrazložitve ugotovilo sodišče prve stopnje, zmanjša za 342,71 EUR (600 točk x 0,459 EUR x 2 % materialnih stroškov x 22 % DDV) in znaša 6.654,04 EUR. Tako je delež 38,31 %, ki sta ga dolžni solidarno tožniku povrniti druga in tretja toženka, znesek 2.549,16 EUR, delež 61,69 % pa je znesek 4.104,90 EUR, ki ga je tožniku dolžna povrniti druga toženka.

8. Neutemeljeno pa druga toženka sodišču očita, da je bilo v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje opravljenih le šest narokov, saj je bil opravljen tudi narok dne 28. 1. 2020, tako da so bili po 25. 4. 2018 opravljeni štirje naroki in so vse pritožbene navedbe o nepravilni odmeri tožnikovih stroškov neutemeljene.

9. Pravilno tožnik opozarja, da sodišče prve stopnje ni pravilno tolmačilo in uporabilo odločbe Bpp 217/2018, s katero je tožnik pridobil brezplačno pravno pomoč v obliki plačila stroškov, ne pa plačila stroškov zastopanja po pooblaščencu. Tako je tožniku za opravila po 25. 4. 2018 napačno odmerilo le polovično tarifo v višini 2.855 točk po OT. Izračun je napačen zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sicer petega odstavka 17. člena takrat veljavnega Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 81/93 in nasl.). Tožnikov odvetnik (pooblaščenec) ni izvajal storitev brezplačne pravne pomoči, zato je upravičen do celotnega povračila stroškov zastopanja, seveda skladno z odvetniško tarifo in uspehom v postopku. Tožnik je upravičen še do povračila 2.118,08 EUR stroškov prvega postopka, skupno torej 4.626,50 EUR.

10. Tožnik je upravičen do povračila stroškov prvega postopka v skupnem znesku 11.280,54 EUR. Tako sta druga in tretja toženka dolžni tožniku solidarno povrniti 38,31 % delež v višini 4.321,57 EUR, druga toženka pa še delež v višini 61,69 %, kar je 6.958,97 EUR.

11. Enako kot za stroške prvega postopka velja tudi za stroške ponovljenega postopka, kjer je sodišče prve stopnje tožniku prav tako odmerilo polovično tarifo. Namesto 8.450 točk je sodišče kot seštevek točk po OT zapisalo 4.850 točk in kot polovico štelo 2.450 točk. Ob pravilnem seštevku točk po OT (8.450) in priznani kilometrini znaša tako izračunani znesek 5.750,97 EUR. Vse tri toženke so mu solidarno dolžne povrniti 38,31 % delež v višini 2.203,20 EUR, druga toženka pa 61,69 % delež v višini 3.547,77 EUR.

12. Tožnik pa pravilno opozarja, da bi mu moralo sodišče priznati tudi ostale stroške, ki so bili dejansko izplačani iz sredstev Bpp, razen že upoštevanih stroškov za sodnega izvedenca A. A. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer naložilo toženkam, da so dolžne povrniti stroške zastopanja tako v prvem kot tudi v ponovljenem postopku tožniku na račun Delovnega in socialnega sodišča, kar je sicer napačna odločitev, pri tem pa ni upoštevalo, da so bili stroški izvedencev in prič izplačani iz sredstev Bpp. Tako je bilo z nadomestilom plače priče B. B. v znesku 39,90 EUR; nagrade izvedencu iz varstva pri delu C. C. v skupni višini 591,31 EUR, nagrade izvedencu s področja medicine – travmatologije D. D. v skupnem znesku 899,00 EUR in izvedencu za varstvo pri delu A. A. v skupnem znesku 597,38 EUR. Skupni znesek teh stroškov v višini 2.487,59 EUR pa so dolžne toženke solidarno povrniti tožniku na račun Delovnega in socialnega sodišča v roku 8 dni, in sicer znesek 953,00 EUR prva, druga in tretja toženka, druga toženka pa še znesek 1.534,60 EUR.

13. Iz navedenega izhaja, da je pritožba tožnika utemeljena, pritožba druge toženke pa delno utemeljena, zato jima je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep delno spremenilo tako, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem pa je pritožbo druge toženke zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165., 154. in 155. členu ZPP. Druga toženka je s pritožbo uspela v tako majhnem delu, da sama krije svoje pritožbene stroške, tožniku pa je dolžna v roku 8 dni povrniti potrebne pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer stroške sestave pritožbe v višini 600 točk po OT, 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 447,98 EUR.