Jedro

Stališče tožene stranke, da je potrebno nagrado tožeče stranke obračunati po tarifni številki 4800 ZOdvT, je zmotno, saj tožeča stranka utemeljeno opozarja na peti odstavek opombe 4.8, po katerem prejme odvetnik v primeru, ko je njegova storitev omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, nagrado po tarifni številki 4601 ZodvT.

Glede na specialno določbo petega odstavka opombe 4.8 ni mogoče šteti, da bi bilo po napotitvi na tarifno številko 4601 potrebno znova uporabiti določbe 8. poglavja in s tem prvi odstavek opombe 4.8, če bi odvetnik v tem postopku opravil zgolj določena opravila, saj je prvi odstavek v razmerju do petega odstavka te opombe splošnejša določba.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 581/2015 z dne 9. 2. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 16,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju odločilo, da se Odvetniški pisarni A.A. d.o.o. prizna nagrada v višini 158,60 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštet davek na dodano vrednost v višini 28,60 EUR (I. točka izreka). Priznani znesek se po dokončnosti sklepa izplača skladno s 44. in 45. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in se nakaže na transakcijski račun odvetniške pisarne (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila upravičencem A.A., B.B. in mladoletnima C.C. in Č.Č. z odločbo Bpp 581/2015 z dne 31. 8. 2015 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenski zadevi I K 29361/2014, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Po opravi storitve je odvetniška pisarna predložila stroškovnik in predlagala priznanje specificirane nagrade in stroškov, tožena stranka pa po pregledu stroškovnika in kazenskega spisa I K 29361/2014 ugotavlja, da stroškovnik ni povsem skladen z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in obsegom opravljenega dela.

3. Tožena stranka ugotavlja, da odvetniški pisarni ni mogoče priznati nagrade po tar. št. 4601 ZOdvT, temveč le po tar. št. 4800 ZOdvT, saj je bila brezplačna pravna pomoč prosilcem odobrena le za posamezno opravilo, ne pa za celoten postopek. Poleg tega velja, da če nastane katerakoli nagrada iz poglavja „posamezna opravila“, ne more nastati nobena druga nagrada iz drugih poglavij tega dela tarife. Če odvetnik pozneje v isti zadevi dobi pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, se že nastale nagrade po tem poglavju vštejejo v pozneje nastale nagrade. Z izpodbijanim sklepom je zato tožena stranka tožeči stranki priznala nagrado za postopek v višini 110,00 EUR po tar. št. 4800 ZOdvT. Hkrati ji je priznala znesek 20,00 EUR kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT, tako da skupno znesek priznane nagrade in stroškov znaša 130,00 EUR, kar s pripadajočim 22% DDV v višini 28,60 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT) skupno znaša 158,60 EUR.

4. Tožeča stranka zoper navedeno odločitev vlaga tožbo, v kateri trdi, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj ji tožena stranka ni priznala nagrade in stroškov, kot so bili opredeljeni v predlogu za odmero stroškov. V tožbi pojasnjuje, da je tožeča stranka v kazenski zadevi I K 29361/2014 na podlagi odločbe Bpp 581/2015 zastopala oškodovanko L.B. ter zanjo dne 19. 11. 2015 sestavila premoženjskopravni zahtevek in ga posredovala pristojnemu sodišču. Na podlagi opravljene storitve je pravočasno vložila predlog za odmero stroškov, v katerem je predlagala, da ji tožena stranka prizna nagrado za premoženjskopravni zahtevek v višini 364,00 EUR po tar. št. 4601 ZOdvT in pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV znaša 468,00 EUR. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer pravilno povzela prve štiri odstavke opombe 4.8 osmega poglavja (posamezna opravila) Tarife, vendar pa je pri tem spregledala oziroma ni upoštevala petega odstavka te opombe, ki določa, da v primeru, če je storitev odvetnika omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, postavljenem v kazenskem postopku, prejme odvetnik nagrado po tar. št. 4601 in 4602. Tožeča stranka zato trdi, da je upravičena do nagrade po tar. št. 4601. 5. Razlago pravnega pravila, za katero se zavzema tožeča stranka, potrjujejo jezikovna, sistematična in logična razlaga besedila petega odstavka opombe 4.8 osmega poglavja Tarife. Storitev tožeče stranke je bila v konkretnem primeru omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, kar jasno izhaja že iz odločbe Bpp 581/2015 z dne 31. 8. 2015, s katero je bila redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje odobrena za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, dejstvo, da je bila oškodovanka s sodbo sodišča s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo, pa na opravljene storitve ne vpliva, kar izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča I U 497/2012 z dne 6. 9. 2012. Z uporabo logične razlage je mogoče ugotoviti, da bi bil peti odstavek opombe 4.8 nesmiseln in nepotreben, če bi ga lahko omejevale določbe iz prvih štirih odstavkov, zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku pa je tudi edina situacija, kjer oškodovanec sploh potrebuje odvetnika v kazenskem postopku. Ob upoštevanju sistematične razlage pa je mogoče ugotoviti, da je določba petega odstavka opombe 4.8, ki je urejena na koncu zadevne opombe za vsemi bolj splošnimi pravili, predstavlja specialno določbo in po načelu lex specialis derogat legi generali izključuje veljavnost splošnejših določb iz prejšnjih odstavkov. Tožeči stranki glede na vse navedeno pripada nagrada po tar. št. 4601 ZodvT.

6. Tožeča stranka ob upoštevanju navedenega sodišču predlaga, da prvo točko izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se ji prizna nagrada v višini 468,48 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštet DDV v višini 28,60 EUR, podredno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Hkrati predlaga, naj toženi stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka.

7. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis in v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri svojih navedbah in argumentih za izdajo izpodbijanega sklepa, zaradi česar predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Poudarja, da je bila z odločbo Bpp 581/2015 brezplačna pravna pomoč prosilcem dodeljena v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka in je bil torej obseg storitve z odločbo jasno in nedvoumno določen, izrecno pa se je v III. točki izreka prošnja prosilcev za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja prosilcev kot oškodovancev pred sodiščem I. stopnje v predmetni kazenski zadevi zavrnila. Brezplačna pravna pomoč je bila v obravnavani zadevi odobrena le za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, torej za opravo posameznega točno določenega opravila, kar je ovrednoteno po tar. št. 4800 ZOdvT. Peti odstavek opombe 4.8 Tarife, na katerega se sklicuje tožeča stranka, velja za situacijo, ko je bila brezplačna pravna pomoč dana za obsežnejše zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku in ne zgolj za vložitev vloge glede PPZ, torej, ko je z odločbo dodeljena brezplačna pravna pomoč tudi za zastopanje oškodovanca na naroku, kjer se odvetnik izjavi o premoženjskopravnem zahtevku. To pa se v praksi zgodi le redkokdaj, saj je običajno nesmotrno. Iz predmetnega kazenskega spisa poleg tega jasno izhaja, da tožeča stranka ni bila vabljena na razpisani narok in se tega tudi ni udeležila, saj ni imela pooblastila za zastopanje oškodovanke na naroku. Nazadnje tožena stranka pripominja, da se sodba I U 497/2012 nanaša na povsem drugačno situacijo od obravnavane, saj je šlo za zastopanje obdolženca v kazenskem postopku, zato je ni mogoče aplicirati na konkretno zadevo.

8. Tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi vztraja pri stališču, da je upravičena do nagrade po tar. št. 4601 ter navaja, da peti odstavek opombe 4.8 ZOdvT ne razlikuje med položajem, ko je odvetnik postavljen za zastopanje pred sodiščem prve stopnje za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, in položajem, ko je odvetnik postavljen za pravno svetovanje in zastopanje oškodovancev pred sodiščem prve stopnje. Gre torej za dve vrsti zastopanja v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, opomba 4.8 pa med njima ne razlikuje in zato zajema oba položaja, pri čemer je odvetnik v obeh primerih upravičen do nagrade po tar. št. 4601 oziroma 4602 ZOdvT. Tožena stranka sama priznava, da se v praksi redkokdaj zgodi, da bi se odvetnik o premoženjskopravnem zahtevku izjavil na naroku, s čimer že sama ugotavlja, da se nagrada za premoženjskopravni zahtevek dejansko prizna zgolj za sestavo premoženjskopravnega zahtevka. Tožeča stranka vztraja tudi pri uporabi citirane sodne prakse v konkretnem primeru.

Obrazložitev k I. točki izreka:

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka v izpodbijanem sklepu pravilno odmerila nagrado tožeče stranke za nudenje BPP s tem, ko je znesek nagrade obračunala na podlagi tarifne številke 4800 ZOdvT, saj tožeča stranka trdi, da bi bilo potrebno uporabiti tarifno številko 4601 ZodvT.

11. Nagrade odvetnikov v kazenskem postopku so določene v 4. delu Tarife ZOdvT, ki v 8. poglavju določa nagrado odvetnika v kazenskem postopku pri posameznih opravilih. Nagrada za postopek za posamezna opravila je določena pod tarifno številko 4800 in za dodeljenega ali postavljenega odvetnika znaša 110 EUR, pri čemer je pojasnjeno, da nagrado odvetnik prejme za sestavo posameznih vlog ali za enkratno zastopanje obdolženca.

12. Opomba 4.8 tega poglavja Tarife določa, da nagrade v 8. poglavju nastanejo za posamezno opravilo, ne da bi bilo na odvetnika sicer preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku (prvi odstavek), pri čemer nagrade v tem poglavju nastanejo za vsako opravilo posebej (drugi odstavek). Če je storitev odvetnika omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, postavljenem v kazenskem postopku, potem odvetnik prejme nagrado po tarifnih številkah 4601 in 4602 (peti odstavek). Nagrada po tarifni številki 4601 ZOdvT je opredeljena v 6. poglavju 4. dela Tarife (dodatne nagrade, ki nastanejo poleg nagrad, določenih v drugih poglavjih 4. dela Tarife) in določa nagrado za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku, pri čemer znaša količnik za izračun nagrade pri dodeljenem ali postavljenem odvetniku 2,0. 13. Po presoji sodišča je stališče tožene stranke, da je potrebno nagrado tožeče stranke obračunati po tarifni številki 4800 ZOdvT, zmotno, saj tožeča stranka utemeljeno opozarja na peti odstavek opombe 4.8, po katerem prejme odvetnik v primeru, ko je njegova storitev omejena le na zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, nagrado po tarifni številki 4601 ZodvT.

14. Tarifa v 8. poglavju tako sicer resda določa nagrade za posamezna opravila, ki jih opravi odvetnik, na katerega ni preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku (prvi odstavek opombe 4.8), vendar pri tem peti odstavek opombe 4.8 kot lex specialis ločeno ureja situacijo, ko gre za zastopanje v postopku o premoženjskopravnem zahtevku. Čeprav so storitve odvetnika v adhezijskem postopku lahko sestava zahtevka in njegova vložitev ter udeležba na naroku, kot na to opozarja tožena stranka, iz petega odstavka opombe 4.8 ni razvidno, da bi zakon ločeno obravnaval posamezna opravila, ki bi jih odvetnik opravil okviru zastopanja oškodovanca v adhezijskem postopku, temveč v primeru tega postopka v celoti napotuje na uporabo tarifne številke 4601, ki s splošnim terminom „nagrada za postopek“ opredeljuje nagrado za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku. Glede na specialno določbo petega odstavka opombe 4.8 ni mogoče šteti, da bi bilo po napotitvi na tarifno številko 4601 potrebno znova uporabiti določbe 8. poglavja in s tem prvi odstavek opombe 4.8, če bi odvetnik v tem postopku opravil zgolj določena opravila, saj je prvi odstavek v razmerju do petega odstavka te opombe splošnejša določba.

15. Pri tem po presoji sodišča ne gre zanemariti dejstva, na katerega opozarjata obe stranki, in sicer, da zastopanje oškodovanca v postopku o premoženjskopravnem zahtevku v veliki večini primerov pomeni zgolj sestavo in vložitev zahtevka, ne pa tudi posebnega vsebinskega zastopanja oškodovanca na naroku, zaradi česar je nagrada za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku po tarifni številki 4601 ZOdvT v praksi dejansko nagrada za sestavo in vložitev zahtevka. Tudi iz določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izhaja, da za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka zadošča podan predlog s strani oškodovanca, ki ga na naroku za glavno obravnavo ni obvezno ustno predstaviti oziroma dodatno utemeljiti, v primeru neudeležbe oškodovanca na naroku pa so ob podanem predlogu že po zakonu dana pooblastila sodišču, da postopa po uradni dolžnosti. Tako tretji odstavek 321. člena ZKP določa, da v primeru, če oškodovanec na glavni obravnavi ni navzoč, njegov predlog prebere predsednik senata, sodišču pa zakon v 104. členu nalaga, da po uradni dolžnosti zasliši obdolženca o dejstvih, ki so navedena v premoženjskopravnem zahtevku in razišče okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev premoženjskopravnega zahtevka, razen če bi se s tem postopek preveč zavlekel. 16. Tarifa glede na navedeno v splošnem sicer omogoča obračun nagrade odvetnika za opravljeno posamezno opravilo, vendar pa je za adhezijski postopek posebej predvideno, da se v primeru, ko odvetnik opravlja storitve le v tem postopku, nagrada ne glede na obseg opravljenih storitev obračuna po tarifni številki 4601 ZOdvT. Ob tem velja pripomniti, da med strankama tega upravnega spora ni sporno, da napotitev oškodovanke s premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo s sodbo kazenskega sodišča nima vpliva na odmero nagrade odvetnika v postopku o premoženjskopravnem zahtevku, tako da odvetnik nagrado za opravljene storitve dobi ne glede na končno odločitev kazenskega sodišča o tem zahtevku.

17. Sodišče iz navedenih razlogov ugotavlja, da v postopku za izdajo upravnega akta zakon ni bil pravilno uporabljen, saj bi morala tožena stranka nagrado tožeče stranke obračunati na podlagi tarifne številke 4601 ZOdvT in ne na podlagi tarifne številke 4800 ZOdvT, zaradi česar je bilo potrebno tožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, saj pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1 ni bilo (4. alineja prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku nagrado in stroške tožeče stranke odmeriti ob upoštevanju materialnopravnih stališč iz te sodbe. Sodišče ob tem pripominja, da je po tarifni številki 4601 ZOdvT nagrada odvetnika določena s količnikom 2, tako da je višina nagrade odvisna od višine premoženjskopravnega zahtevka (Obrazložitev predloga Zakona o odvetniški tarifi, Poročevalec št. 28, leto 2008, str. 95), osnova pa se izračuna glede na višino zahtevka, tako da se uporabi 36. člen ZOdvT, saj gre v obravnavanem primeru za odvetnika, ki je opravljal storitve brezplačne pravne pomoči (Obrazložitev predloga Zakona o odvetniški tarifi, Poročevalec št. 28, leto 2008, str. 94).

18. Sodišče je glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na seji. V sporu polne jurisdikcije ni odločalo, saj se v upravnem sporu skladno z 2. členom ZUS-1 primarno odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, in je torej ta postopek namenjen predvsem sodnemu nadzoru nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanju njihovih funkcij (načelo delitve oblasti).

Obrazložitev k II. točki izreka:

19. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na to, da je bila zadeva rešena na seji in tožeče stranke v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, temveč se je tožeča stranka zastopala sama, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 10 % zaradi dodatno vložene obrazložene pripravljalne vloge (4. člen Pravilnika), kar skupaj znaša 16,50 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Sodišče pri tem pripominja, da bo plačana sodna taksa za postopek vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).