Jedro

Sodišče prve stopnje ni kršilo postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve opustitve izvedbe dokaznega predloga, saj mora sodba v postopku majhne vrednosti v obrazložitvi vsebovati zgolj kratek povzetek dejanskih ugotovitev in navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 457. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 18582/2015 z dne 23. 2. 2015 za glavnico v višini 483,06 EUR s pripadajočimi obrestmi ter za stroške izvršilnega postopka v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2015 dalje. Tožencu je naložilo tudi plačilo stroškov pravdnega postopka v višini 514,84 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, da je bivanje v stanovanju, za katero zahteva tožeča stranka plačilo stanarine in stroškov, nevzdržno in zdravju škodljivo. Toženec se je preselil v počitniško prikolico, kjer sedaj prebiva. Tožečo stranko je opozoril, da je zaradi njemu neznanih kemičnih substanc, zlasti prahu nenaravnega izvora, bivanje v stanovanju nemogoče in nevarno. Toženec je na naroku izjavil, da ni sposoben, da bi naročil izvedenca in opravil številne analize. Sodišče bi ga zato moralo napotiti na strokovno službo za brezplačno pravno pomoč in ugoditi njegovemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem. Nepravilno je stališče sodišča, da gre za ugovore toženca z namenom, da se izogne plačilu obveznosti. Sodišče ni obrazložilo, zakaj pomembnih odločilnih dokazov ni izvedlo in ni opravilo ogleda na kraju samem. Pavšalna obrazložitev, da gre za nepomembne dokaze, je neprimerna in neutemeljena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, zato veljajo pravila v postopku v sporih majhne vrednosti. Sodba, s katero je končan postopek, se lahko izpodbija zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Toženec zato v pritožbi ne more uspeti s pavšalnim zatrjevanjem, da je bivanje v stanovanju nevzdržno in zdravju škodljivo ter izjemno nevarno zaradi neznanih kemičnih substanc, zlasti prahu nenaravnega izvora. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da teh dejanskih trditev ni dokazal. 5. Toženec ne graja pravno odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima s tožečo stranko sklenjeno najemno razmerje za nedoločen čas za plačilo neprofitne najemnine, vendar svojih obveznosti iz najemne pogodbe ne izpolnjuje v celoti. Prav tako v pritožbi ne izpodbija obstoja višine dolga. Sodišče je zato pravilno uporabilo določilo materialnega prava, in sicer 94. člena SZ-1, da mora najemnik redno plačevati najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki so dogovorjeni poleg najemnine.

6. Sodišče tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec na zadnjem naroku ni grajal zavrnitve dokaznega predloga zaradi opustitve ogleda in postavitve izvedenca medicinske stroke skladno z 286.b členom ZPP, zato se v pritožbi ne more sklicevati na nezakonitost postopanja sodišča, zaradi katere mu je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ne drži tudi, da bi toženec substancirano predlagal izvedbo dokaza z izvedencem, ki bi pregledal njegovo stanovanje, saj je predlagal le izvedenca medicinske stroke, ki za preiskavo stanovanja ni usposobljen. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve opustitve izvedbe dokaznega predloga, saj mora sodba v postopku majhne vrednosti v obrazložitvi vsebovati zgolj kratek povzetek dejanskih ugotovitev in navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 457. člena ZPP). Vse te sestavine omenjena sodba ima, njeni razlogi pa so jasni, koherentni, zato ne obstoji kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.