Jedro

Tožba je nesklepčna, če iz zatrjevanih pravno odločilnih dejstev, ne izhajajo posledice, ki jih tožeča stranka želi doseči s tožbo. Torej, če iz zatrjevanih pravno odločilnih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (tretja točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila ob upoštevanju pogodbenih določil ter določil OZ in ZOR potrebna za utemeljenost regresnega tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo toženi stranki naložilo plačilo 5.516,84 EUR s pripadki (I. točka izreka). V preostalem delu je postopek ustavilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 365,79 EUR (III. točka izreka). Pojasnilo je, da je tožeča stranka na podlagi pogodbe s toženo stranko upravičencu izdala garancijo za poplačilo obveznosti tožene stranke v višini 6.000,00 EUR. Nadalje je pojasnilo, da je upravičenec garancijo unovčil, da je tožeča stranka na podlagi garancije upravičencu izplačala 6.000,00 EUR in da v tem postopku tožeča stranka na podlagi določil o regresu zahteva poplačilo sredstev, ki jih je v skladu s pogodbenim dogovorom s toženo stranko izplačala upravičencu iz garancije. Pri odločitvi je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi delna plačila tožene stranke.

2. Proti I. in III. točki izpodbijane odločbe se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravočasno pritožila tožena stranka. Sodišču prve stopnje je pavšalno očitala, da je sodba v izpodbijanem delu nepravilna in nezakonita. Posplošeno je trdila, da je tožbeni zahtevek nesklepčen in posledično neutemeljen. Pojasnila je, da je zaradi vojne v Ukrajini v letu 2022 ostala brez kamionov in prikolic, katere so bile delno uničene, delno pa ne more do njih. Zatrjevala je, da iz navedenih razlogov ne more opravljati svoje dejavnosti in tudi ni v stanju, da bi lahko plačevala svoje obveznosti. Pojasnila je, da je o nastalem položaju obvestila tožečo stranko. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da odločbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo za kavcijska zavarovanja. Predmet zavarovanja je bilo zavarovanje garancij za plačilne kartice. Znesek limita zavarovalnega kritja je bil 6.000,00 EUR. Na podlagi navedene pogodbe je tožeča stranka upravičencu iz Nemčije izdala garantno pismo za znesek 6.000,00 EUR za obveznosti tožene stranke v zvezi z uporabo DKV kartic. Ker tožena stranka svojih obveznosti iz naslova uporabe DKV kartic upravičencu ni poravnala, je slednji pred iztekom veljavnosti garancije le-to unovčil. Tožeča stranka je znesek po garanciji izplačala upravičencu. V tem postopku je na podlagi določil sklenjene pogodbe, Obligacijskega zakonika (OZ) in Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)1 od tožene stranke zahtevala povračilo izplačanega zneska s pripadki (regresni zahtevek).

6. Tožena stranka je v pritožbi le pavšalno trdila, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita. Konkretnih razlogov za takšno stališče ni pojasnila. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP odločitev sodišča prve stopnje preverilo le v obsegu uradnega preizkusa. Ob tem ni našlo nobenih nepravilnosti.

7. Tožba je nesklepčna, če iz zatrjevanih pravno odločilnih dejstev, ne izhajajo posledice, ki jih tožeča stranka želi doseči s tožbo. Torej, če iz zatrjevanih pravno odločilnih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (tretja točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, zakaj naj bi bila tožba nesklepčna. V tem primeru je tožeča stranka po presoji pritožbenega sodišča med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila ob upoštevanju pogodbenih določil ter določil OZ in ZOR potrebna za utemeljenost regresnega tožbenega zahtevka. Zato tudi ta posplošen pritožbeni očitek tožene stranke ni utemeljen.

8. Pritožbene trditve o vojni v Ukrajini, nezmožnosti izpolnitev obveznosti zaradi vojne in višji sili predstavljajo pritožbene novote. Tožena stranka ni z ničemer pojasnila, zakaj teh trditev ni mogla podati že pred sodiščem prve stopnje. Zato pritožbeno sodišče teh trditev v skladu z določilom prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati. Poleg tega pa navedene trditve niso takšne, da bi lahko kakorkoli vplivale na odločitev pritožbenega sodišča. 9. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki proti prvostopenjski sodbi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe, kot je že pojasnilo zgoraj, ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Določila ZOR o garancijah se uporabljajo na podlagi tretje alineje prvega odstavka 1061. člena OZ.