Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zastavni upnik ima na podlagi veljavnega izvršilnega naslova o obstoju in dospelosti terjatve pravico zahtevati poravnavo terjatve iz zastavljene nepremičnine, na način, ki je določen v zakonu. Zastavna pravica ni subsidiarne narave.
Pritožba dolžnikov se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnika sta ugovarjala zoper sklep o izvršbi prvostopnega sodišča in slednje je njunemu ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi v 1. točki, 1. alineji razveljavilo za znesek 21.711.699,90 SIT, ni pa sprejelo ugovornih navedb dolžnikov, da bi lahko upnik posegel z izvršbo proti dolžnikoma šele, ko bi bile vse možnosti zoper glavnega dolžnika izčrpane.
Zoper ta sklep sta dolžnika ponovno vložila ugovor, ki ga je prvostopno sodišče štelo za pritožbo in odstopilo temu sodišču v reševanje. V pritožbi sta dolžnika ponovno navedla, da je predlog za izvršbo preuranjen, saj bi nastopila kot dolžnika šele v primeru, ko bi bile vse možnosti izterjave do primarnega dolžnika izčrpane.
Predlagala sta, da pritožbeno sodišče izdani sklep umakne, predlog zavrže in upniku naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnika sta sklenila pred prvostopnim sodiščem v zadevi R ... dne 15.12.l994 po določilih Zakona o izvršilnem postopku sporazum z upnikom in glavnim dolžnikom o obstoju terjatve upnika do glavnega dolžnika, ki dospe v plačilo 22.5.l995 in dogovor, da se za terjatev s pripadki ustanovi na nepremičninah dolžnikov zastavna pravica.
Potem, ko je prvostopno sodišče delno razveljavilo sklep o izvršbi glede zneska terjatve nad katero je bila ustanovaljena zastavna pravica na nepremičninah dolžnikov, slednja uveljavljata le še subsidiarnost zastave torej dolžnost upnika, da svojo terjatev poplača najprej od glavnega dolžnika.
Stališče prvostopnega sodišča, je pravilno. Hipoteko oz. zastavno pravico na nepremičninah ureja Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih v čl. 61 do 69. Vsebina hipoteke pa je, da sme hipotekarni upnik zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine na način predviden v zakonu. Hipotekarni upnik ima po zakonu pravico zahtevati po dospelosti terjatve poravnavo svoje terjatve iz zastavljene nepremičnine. Z veljavnim izvršilnim naslovom, ki ga predstavlja sporazum z dne 15.12.l994, veljavno zastavno pravico na nepremičninah dolžnika ustanovljeno z istim sporazumom in dospelostjo terjatve, ki ni sporna, za upnika ni nobene ovire, da uveljavlja poravnavo svoje terjatve v izvršilnem postopku zoper dolžnika, zastavitelja, do zneska za katerega je nepremičnina obremenjena. Zastavna pravica ni subsidirane narave.
Prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugodilo ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi v zgoraj navedenem delu in ker pritožba zoper izpodbijani sklep ni utemeljena se zavrne in potrdi sklep prvostopnega sodišča.