Jedro

Za odločanje o obvestilu o neuspešnem postopku pred poravnalnim svetom, izdanim na podlagi drugega odstavka 30. člena ZPILDR-UPB2, ni predvidena pristojnost niti upravnega niti delovnega sodišča. Ker glede na naravo obvestila in glede na vsebino spora sodno varstvo ni predvideno, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena ter drugega odstavka 379. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotovilo, da spor v tej zadevi ne spada v sodno pristojnost, razveljavilo sklep upravnega sodišča o nepristojnosti in tožbo zavrglo.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi ni podana sodna pristojnost. Sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 996/2012-8 z dne 4. 9. 2012 se razveljavi.

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je v skladu z Zakonom o izumih iz delovnega razmerja (Uradni list RS, 15/2007, prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPILDR-UPB2) sprožila poravnalni postopek pred poravnalnim svetom pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Poravnalni svet je ugotovil, da je bil postopek neuspešen zato, ker so od trenutka, ko je bil poravnalni postopek sprožen, potekli trije meseci. Šlo naj bi za formalno določbo zakona, na podlagi katere se „po črki zakona“ šteje, da je postopek pred poravnalnim svetom neuspešen in ga je poravnalni svet po uradni dolžnosti dolžan zaključiti. Ugotovitev je vsebovana v pisni obliki kot „sklep o zaključitvi postopka pred poravnalnim svetom“, izdala ga je podpredsednica poravnalnega sveta, nima pa nobenega pravnega pouka.

2. Tožeča stranka se z ugotovitvijo ni strinjala, štela je, da gre za odločbo, ki jo je izdal upravni organ, ki je pri tem kršil določbe postopka in napak uporabil materialne predpise. Zato je vložila „tožbo na upravni spor“ pred Upravnim sodiščem RS s predlogom, da sodišče „napadeno odločbo“ odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

3. Upravno sodišče se je s sklepom I U 996/2012-8 z dne 4. 9. 2012 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje in je zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Poravnalni postopek po ZPILDR-UPB2 je postopek za mirno rešitev sporov o pravicah in obveznostih delodajalcev in delavcev iz izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju. Ne gre za upravni postopek in v primeru uspešno zaključenega poravnalnega postopka sprejet sporazum ni upravna odločba oziroma poravnava, sklenjena v upravnem postopku. Zato tožnik v zvezi z izidom poravnalnega postopka nima pravnega varstva v upravnem sporu. Sodno varstvo v sporih med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju, se na podlagi 33. lena ZPILDR-UPB2 zagotavlja pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker je poravnalni postopek in njegovo neuspešno končanje pogoj za uveljavljanje tega varstva, je tudi za odločanje o samostojnih zahtevkih v zvezi s poravnalnim postopkom pristojno delovno sodišče. 4. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. Po določbi točke d) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je delovno sodišče pristojno za odločanje o sporih o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak spor, saj tožeča stranka izpodbija sklep poravnalnega sveta o zaključku poravnalnega postopka. Gre za javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, v katerem je poravnalni svet odločil o pravni koristi tožeče stranke, torej za upravni akt organa državne uprave. Zato je za odločitev pristojno Upravno sodišče. 5. V zadevi ni podana sodna pristojnost. 6. Obe sodišči imata prav. Postopek pred poravnalnim svetom je z ZPILDR-UPB2 (členi 24. do 33.) predpisan kot postopek za sporazumno rešitev spora med delavcem in delodajalcem in kot procesna predpostavka za sodno varstvo pravic. Poravnalni svet v sporu ne odloča. Predlaga sicer sporazumno rešitev, vendar sporazum sprejmeta stranki v sporu sami. Stranki sta postopek pred poravnalnim svetom dolžni začeti, nista pa dolžni v postopku sodelovati niti sprejeti predlaganega sporazuma. O tem, da je bil postopek pred poravnalnim svetom neuspešen, predsednik poravnalnega sveta stranke le obvesti (drugi odstavek 30. člena ZPILDR-UPB2). Ne gre za nikakršno odločanje o pravicah in obveznostih strank, temveč zgolj za ugotovitev dejstev, ki jih ZPILDR-UPB2 v prvem odstavku 30. člena določa kot tista, ki pomenijo neuspešen zaključek postopka pred poravnalnim svetom. Če je postopek neuspešen, o pravicah in obveznostih strank (delavca in delodajalca) lahko odločilo delovno sodišče (32. in 33. člen ZPILDR-UPB2). Poravnalni svet ni upravni organ in obvestilo o neuspešnem postopku ni upravni akt, ki bi bil izdan po upravnem postopku. Postopek pred poravnalnim svetom poteka v skladu s pravili, ki jih določi poravnalni svet sam (prvi odstavek 29. člena ZPILDR-UPB2).

7. Za odločanje o obvestilu o neuspešnem postopku pred poravnalnim svetom, izdanim na podlagi drugega odstavka 30. člena ZPILDR-UPB2, ni predvidena pristojnost niti upravnega niti delovnega sodišča. Ker glede na naravo obvestila in glede na vsebino spora sodno varstvo ni predvideno, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena ter drugega odstavka 379. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotovilo, da spor v tej zadevi ne spada v sodno pristojnost, razveljavilo sklep upravnega sodišča o nepristojnosti in tožbo zavrglo.