Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S podpisom naročilnice, katere sestavni del so splošni prodajni in plačilni pogoji, je tožena stranka pristala na pogodbene pogoje tožeče stranke in s tem tudi na način odstopa od pogodbe. ZOR v 10. členu opredeljuje načelo avtonomije volje strank, zato lahko pogodbeni stranki s pogodbo svobodno določita pogoje, po katerih bosta ravnali, v kolikor le-ti niso v nasprotju z ZOR.
Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi tega sodišča opr. št. I 97/03714 z dne 10. 9. 1997, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, vzdrži v celoti v veljavi v točki 1 in 3 izreka, po katerem je tožena stranka Marija K. dolžna plačati 9.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 1994 dalje do plačila in 9.080,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 1997 dalje do plačila. Tožeči stranki pa je naložilo obveznost izročiti toženi stranki dne 9. 5. 1994 naročeno knjigo "Moj zdravnik narava".
Zoper to sodbo se je pravočasno laično pritožila tožena stranka.
Smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi se je sklicevala na pravico do vrnitve blaga na podlagi 42. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln, ki v 4. točki določa, da trgovec blago prevzame na svoje stroške, če ga kupec vrne nepoškodovano in v nespremenjeni količini v 15 dneh od dneva, ko ga je prevzel. Sklicevala se je tudi na Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki v 46. členu predvideva, da se vrnitev blaga v 8 dneh od prevzema, šteje za odstop kupca od naročila in kupec do pošiljatelja nima nobenih obveznosti več. Navedla je tudi, da je bila s strani akviziterke zavedena, saj je blago prodajala pod lažnimi pogoji, češ da so sredstva od prodaje namenjena društvu paraplegikov.
Pritožba ni utemeljena.
Tožena stranka je dne 9. 5. 1994 podpisala naročilnico št. 8842 in s tem sklenila kupoprodajno pogodbo s tožečo stranko po Splošnih prodajnih in plačilnih pogojih, ki so sestavni del te naročilnice.
Gre za prodajo s posebnim dogovorom o plačilu kupnine (čl. 516/I Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in o izročitvi stvari (čl. 467/I ZOR), s posebnim dogovorom o možnosti,da kupec enostransko od pogodbe odstopi oz. jo razdre z enostransko izjavo (9. točka Splošnih prodajnih in plačilnih pogojev). Takšen dogovor pa je mogoč v okviru določb ZOR o nastanku obveznosti in sklenitvi pogodbe. Bistvena sestavina te pogodbe je dogovor, da se kupec zaveže prodajalcu plačati kupnino v celoti, še preden mu prodajalec knjigo izroči, prodajalec pa se zaveže, da bo kupcu, ob izvršenem plačilu, izročil knjigo za nespremenjo ceno, najkasneje v roku 3 tednov po izidu knjige. Gre za prednaročniško ceno, ki je nižja od končne cene, saj kupci financirajo tiskanje naročenih knjig.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da sklenjena pogodba vsebuje vse sestavine veljavne kupoprodajne pogodbe po ZOR. S podpisom naročilnice je tožena stranka pristala na pogodbene pogoje tožeče stranke in s tem tudi na način odstopa od pogodbe.Ti pogoji v 9. točki med drugim določajo, da lahko naročnik - kupec odstopi od te pogodbe v roku 3 dni po njenem podpisu. Svoj odstop od pogodbe pa mora sporočiti s priporočenim pismom. Prodajalec pa se zaveže, da bo utemeljene reklamacije kupca zaradi morebitnih skritih napak v zvezi z izročenimi knjigami upošteval v roku 30 dni, šteto od dneva izročitve knjig. Kupec mora napake na izročenih knjigah notificirati s priporočenim pismom.
ZOR v 10. členu opredeljuje načelo avtonomije volje, ko določa, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, prisilnimi predpisi in družbeno moralo. Pogodbeni stranki torej s pogodbo svobodno določita pogoje, po katerih bosta ravnali, če so ti dovoljeni, t.j. v okviru te določbe, so za stranki zavezujoči.V kolikor pogodbeni pogoji ne bi bili v skladu z ustavo, prisilnimi predpisi ali če bi bili nepošteni, bi bila pogodba po zakonu nična.
Določila Splošnih prodajnih in plačilnih pogojev pa so v skladu z ZOR, prav tako ni bilo najti ničnostnih razlogov po ZVPot. Po 23. členu tega zakona podjetja ne smejo postavljati pogodbenih pogojev, ki bi bili nepošteni do potrošnika. V 24. členu pa določa, kateri pogodbeni pogoji se štejejo za nepoštene. Vendar pritožbeno sodišče ni našlo nobenega do ničnostnih razlogov v pogodbi sklenjeni med toženo in tožečo stranko.
Splošni prodajni in plačilni pogoji so bili za toženo stranko zavezujoči, tako ni ravnala v skladu z njimi, zgolj njenega neplačila in zavrnitve pošiljke pa ni mogoče šteti za veljaven odstop od pogodbe.
Glede pritožbene navedbe, da je bila tožena stranka zavedena k sklenitvi pogodbe pod neresničnimi pogoji, je porebno uporabiti določbo 65. člena ZOR, ki med drugim določa, da lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je druga stranka pri njej povzročila zmoto ali jo držala v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe. Zakon tako odkazuje na izpodbojnost pogodbe v skladu s 111. členom ZOR, ki med drugim določa, da je pogodba izpodbojna tudi, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank. Vendar preneha pravica do izpodbijanja s potekom enega leta od dneva, ko se je izvedelo za razlog izpodbojnosti, najkasneje pa po preteku 3 let o dneva, ko je bila pogodba sklenjena (čl. 117 ZOR).Prvostopno sodišče je tako pravilno ugotovilo, da je zakonski rok za izpodbijanje pogodbe zaradi napake volje potekel, saj tožena stranka vse do glavne obravnave dne 15. 2. 1999 pogodbe ni izpodbijala.
Ker je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni zagrešilo nobenih kršitev pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, v skladu s 368. členom Zakona o pravdnem postopku, zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožnica ni priglasila pritožbenih stroškov.