Jedro

Pri plačilu varščine za sodelovanje na javni dražbi za prodajo nepremičnin v izvršilnem postopku gre za primerljivo situacijo, kot da bi kupec kot dolžnik izpolnjeval svojo denarno obveznost do sodišča oziroma Republike Slovenije kot upnika.

Ker sta po prvem odstavku 293. člena OZ načina izpolnitve denarne obveznosti določena alternativno, bi moralo sodišče preveriti tudi pri sebi oziroma pri Banki Slovenije kdaj je k njej prispel nalog dolžnikove banke naj odobri računu sodišča znesek, ki je v njem naveden in ne le kdaj je dal bodoči kupec nalog svoji banki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izročilo nepremičnino kupcu. Po pravnomočnosti sklepa bo po uradni dolžnosti odredilo pri nepremičnini vknjižbo lastninske pravice za kupca in izbrisalo bremena. Nepremičnino je izročilo kupcu po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Dolžniku je naložilo, da je dolžan izprazniti in izročiti nepremičnino kupcu v roku 90 dni od pravnomočnosti sklepa. Ugotovilo je, da sta na javno dražbo 21. 5. 2019 pristopila dva ponudnika. Ponudnik, kasnejši kupec, je predložil izpis e-banke, iz katerega izhaja, da je datum vnosa plačila 16. 5. 2019 in da je datum valutacije 17. 5. 2019. Sodišče je štelo, da je ponudnik s tem, ko je 16. 5. 2019 dal nalog svoji banki, da nakaže znesek varščine na račun sodišča, kar je storila 17. 5. 2019 - datum valutacije, položil varščino. Kupec je 30. 5. 2019 položil na račun sodišča celotno kupnino.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec, neuspeli dražitelj, iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in smiselno zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je ponudnik plačal varščino prepozno, saj je pomembno kdaj je bila položena na račun sodišča in ne kdaj je upnik želel varščino plačati.

3. Kupec je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da se je podobna praksa na istem sodišču že dogajala in v primerih zadnjih let je bilo odločeno, da je bistven dan plačila, izvedene transakcije, in ne datum prejetja nakazila na račun sodišča, kar je zagovarjala tudi sodnica. Varščina je bila dokazano nakazana na račun sodišče tri delovne dni pred narokom, kar se je dokazovalo z izpiskom iz spletne banke. Transakcija je bila provedena en dan kasneje s strani banke.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz odredbe o prodaji nepremičnine sodišča prve stopnje z dne 16. 4. 2019 izhaja, da lahko na javni dražbi sodelujejo vse fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, in pravne osebe, ki se izkažejo za največ 30 dni starim izpiskom iz sodnega registra, in bodo najkasneje tri delovne dni pred dražbenim narokom položile na transakcijski račun sodišča varščino v višini 1/10 ugotovljene vrednosti nepremičnine, to je 9.807,35 EUR, in bo to mogoče pred dražbo preveriti pri pristojni osebi sodišča (VII. točka odredbe). Določba v odredbi o prodaji je prepis prvega odstavka 185. člena ZIZ1. Udeleženec se v pritožbi smiselno sklicuje na jezikovno razlago te določbe, vendar kupec ni plačal varščine z osebnim pologom pri sodišču, ampak s posredovanjem njegove banke. Gre za primerljivo situacijo, kot da bi kupec kot dolžnik izpolnjeval svojo denarno obveznost do sodišča oziroma Republike Slovenije kot upnika. Prvi odstavek 293. člena Obligacijskega zakonika določa za primer, če se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije, pri kateri ima upnik račun, in če pogodbeni stranki nista drugače določili, se šteje, da je dolg poravnan, ko prispe banki oziroma organizaciji, pri kateri ima upnik račun, denarno nakazilo v dobro upnika ali nalog dolžnikove banke ali organizacije, naj odobri računu upnika znesek, ki je v njem naveden. Načina izpolnitve sta določena alternativno, ker je med njima veznik "ali".

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dal bodoči kupec pravočasno nalog svoji banki 16. 5. 2019, ne pa tudi kdaj je ta nalog prispel k organizaciji za plačilni promet sodišča2. Moralo bi preveriti pri sebi oziroma pri Banki Slovenije kdaj je k njej prispel nalog dolžnikove banke naj odobri računu sodišča znesek, ki je v njem naveden. Sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo in je preuranjeno odločilo o izročitvi nepremičnine. Zmotno je uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oz. odpraviti pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi udeleženca, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje opravi omenjeno poizvedbo. Po prejemu odgovora naj da strankama in udeležencema dražbe možnost izjave o odgovoru na poizvedbe ter ponovno odloči o izročitvi nepremičnine.

1 Zahteva o pologu varščine v treh dneh pred dražbo je bila dodana z novelo ZIZ-E. S to se je želel zakonodajalec izogniti težavam v praksi, ko je kupec neposredno pred dražbo plačal varščino in na naroku sicer pokazal potrdilo o plačilu, vendar je plačilo v vmesnem času preklical. Sodišče plačila ne more preveriti takoj, ker dobi računovodstvo izpiske z zamikom treh dni, zaradi česar bi se lahko zgodilo, da bi bila nepremičnina prodana udeležencu, ki ni plačal varščine (Predlog ZIZ-E, EVA 2006-2011-0007 z dne 24. 8. 2006, stran 35). 2 V skladu s prvim odstavkom 129. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljevanju: ZPlaSSIED) prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejemniku omogoči razpolaganje z denarnimi sredstvi na njegovem plačilnem računu, ali če prejemnik nima plačilnega računa pri tem ponudniku plačilnih storitev, da sredstva prejemniku na razpolago takoj: 1. ko je znesek plačilne transakcije za prejemnika plačila odobren na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev v skladu s 127. členom tega zakona, kadar se pri ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila: - ne izvede pretvorba valute ali - izvede pretvorba valute med eurom in valuto države članice ali med valutama dveh držav članic, in 2. ko prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejme vse informacije, potrebne za odobritev prejemnikovega računa ali prejemnika plačila. Drugi odstavek 130. člena ZPlaSSIED pa še določa, da prejemnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da je datum valute odobritve prejemnikovega plačilnega računa v zvezi z izvršitvijo plačilne transakcije najpozneje delovni dan, ko so sredstva plačilne transakcije odobrena na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev.