Jedro

V postopku razrešitve skrbnika, v krogu oseb, ki sodelujejo v tem postopku, je predlagatelj lahko samo CSD (oseba pod skrbništvom in skrbnik sta bila vključena v postopek kot nasprotna udeleženca in ne predlagatelj). Takšnega postopka ne more voditi niti sodišče po uradni dolžnosti in tudi ne "osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.", ker določba prvega odstavka 57. člena ZNP-1 velja za "Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo".

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog predlagateljice A. A. za razrešitev skrbnika in imenovanje novega z dne 7. 10. 2021, kot nedovoljen zavrže. 2. Zoper takšno odločitev se pravočasno, po pooblaščencu, pritožuje predlagateljica, zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja različne razloge, predvsem pa poudarja, da je ona tista, ki še vedno in v celoti skrbi za nasprotnega udeleženca. Glede razlogov sodišča prve stopnje o zavrženju pa meni, da je razlaga preozka in kot babica nasprotnega udeleženca sodi med krog oseb iz četrtega odstavka 57. člena ZNP-1 in je zato tudi legitimirana za vložitev predloga za menjavo skrbnika. Sklicuje se tudi na razlago v sodni praksi in sicer VSL II Cp 1891/2020 z dne 4.11.2020 (navedba 2011 je očitna pomota), katerega jedro tudi citira. Odločitev sodišča je zato tudi materialnopravno zmotna, sodišče bi moralo meritorno odločiti in se pri tem sklicuje še na odločbo USRS Up-164/14 o upravičenjih do obrazložene sodne odločbe ter na kršitev 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in ugodi predlogu, podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo skrbnik nasprotnega udeleženca povzema razlago CSD o razlogih, zakaj je bila vloga predlagateljice poslana sodišču. Poudarja, da je postavitev novega skrbnika možna šele ob predhodno izvedenem postopku razrešitve in sta oba postopka po določbi 4/57. člena ZNP-1 združena. Predlagateljica zato nima legitimacije za uvedbo tega postopka, zato je potrebno njeno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z 42. členom ZNP-1, v zvezi s 350. členom in 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo določb ZPP, preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka. V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZNP-1 je v zadevi odločil senat. 6. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih postopkovnih kršitev in so navedbe v pritožbi, da bi naj bile storjene bistvene kršitve določb postopka, ki bi naj segale tudi na ustavnopravno in konvencijsko raven, v celoti neutemeljene.

7. Sodišče druge stopnje je v tej zadevi že enkrat odločilo in sicer s sklepom z dne 7.2.2023. Tudi pri ponovnem odločanju ugotavlja, da je razlaga določb, ki jih je takrat podalo, pravilna.

8. V predmetni nepravdni zadevi je nesporno, da je nasprotnemu udeležencu v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, bil kot skrbnik določen C. C. (oče nasprotnega udeleženca), in sicer s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru N 138/2020 z dne 22. 10. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 446/2021 z dne 3. 8. 2021. 9. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v četrtem odst. 57. člena ZNP-1 urejena procesna legitimacija udeležencev (formalni kriterij za določitev položaja predlagatelja) v postopku razrešitve in imenovanja novega skrbnika, ki glasi: “Postopek za razrešitev skrbnika in imenovanje novega se začne na predlog centra za socialno delo, skrbnika in osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga.“.

67. člen ZNP-11 ne določa ničesar v zvezi z aktivno procesno legitimacijo oziroma na sploh s procesno legitimacijo temveč ureja določene pravne posledice v primeru, ko je sodišče tisti organ, ki odloča v postopku za razrešitev in imenovanje skrbnika. Ta pristojnost je namreč lahko podeljena tudi CSD (255. člen DZ). DZ sicer vsebuje tudi določbo o aktivni procesni legitimaciji CSD in sicer v prvem odstavku 254. člena2. Sodišče druge stopnje še pripominja, da so sicer splošne postopkovne določbe v postopkih v skrbniških zadevah določene tako v DZ (272 do 279. člen) ter v posebnem delu ZNP-1 za postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (57 do 70. člen), veljajo pa seveda tudi v teh postopkih določbe iz splošnega dela ZNP-13. 10. Na podlagi razlage teh določb je pritožba A. A. neutemeljena, ker četrti odstavek 57. člena ZNP-1 med predlagatelja postopka za razrešitev skrbnika in postavitve novega ne uvršča tudi:“....osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.“. Sodišče druge stopnje zoper takšno zakonsko ureditvijo, ki razlikuje med predlagatelji glede na vrsto postopka, tudi nima nobenih ustavnopravnih pomislekov. Nasprotno, stvarno razumen razlog razlikovanja je prav okoliščina, da oseba že ima skrbnika, nadzor nad njegovim delom opravlja CSD, vendar pa lahko zelo široko določen krog ljudi podaja zoper delo skrbnika ugovore pri CSD (256. člen DZ), mednje zagotovo sodi tudi babica nasprotnega udeleženca. Namen takšne ureditve je torej tudi preprečevanje in obremenjevanje sodišč z neutemeljenimi in nepotrebnimi postopki.

11. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na judikat VSL sklep II Cp 1891/2020 z dne 4.11.2011 (očitna pomota, pravilno je 2020), v kateri je predlog podala upravičena oseba (skrbnik ali oseba, ki je pod skrbništvom, sta upravičena predlagatelja), predlog pa se je očitno nanašal le na razrešitev skrbnika ne pa tudi za postavitev novega, zato se tudi sodišče prve stopnje sklicuje na prvi odstavek 57. člena ZNP-1. V tem postopku pa gre za razrešitev in postavitev novega skrbnika, torej za povsem drug postopek. Kdo so lahko predlagatelji v takšnem postopku pa povsem pravilno izhaja iz VSL Sklep I Cp 1571/2021 z dne 24.11.2021. 12. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP).

13. Vendar sodišče druge stopnje opozarja, da takšna odločitev v predmetni zadevi še ne pomeni, da je postopek tudi zares končan. V predmetnem postopku je CSD dne 9.12.2021 vložil vlogo, ki jo je poimenoval kot:“Zadeva: predlog za razrešitev skrbnika in predlog za imenovanje novega skrbnika predlagateljice A. A. – mnenje Centra“. V tej vlogi je nato podrobneje predstavil tudi vsebinske podrobnosti, ob koncu pa navajal: „Na podlagi vsega navedenega vam v prilogi skladno z 254. členom DZ pošiljamo predlog za razrešitev skrbnika in predloga za imenovanje novega skrbnika predlagateljice A. A.“.

Navedeni vlogi je nato kot priloga res priložena vloga A. A. s predlogom za razrešitev sedanjega skrbnika in postavitev novega, vendar je ta naslovljena na Center za socialno delo in ne sodišče. Nasprotno, v tej vlogi navedena oseba podaja izrecen predlog in sicer: „Glede na vse predhodno pojasnjeno predlagateljica s predmetno vlogo predlaga, da naslovni organ na pristojno sodišče poda predlog, da se C. C. razreši kot skrbnika B. B. ter hkrati predlaga, da se za novega skrbnika B. B. imenuje predlagateljica A. A.“.

Na podlagi citiranih navedb je torej jasno, da je CSD prevzel vlogo predlagatelja in ni bil le zgolj udeleženec postopka (prvi odstavek 58. člena ZNP-1). Tudi od CSD se pričakuje, da loči med postopkoma postavitve osebe pod skrbništvo (prvi odstavek 57. člena) in postopkom razrešitve skrbnika in postavitve novega (četrti odstavek 57. člena), v katerih so določene osebe, ki so aktivno procesno legitimirane.

14. Sodišče prve stopnje je vodilo postopek, izvajalo dokaze (mnenje CSD z dne 4.4.2022), razpisalo narok 26.5.2022 in nato izdalo prvi sklep dne 5.9.2022. Sodišče druge stopnje je v sklepu z dne 7.2.2023 natančno razložilo, da je:“ vlogo formalnega predlagatelja v tem postopku prevzel CSD in ne A. A., ki res ne sme biti v tej vlogi. Formalni predlagatelj (aktivno procesno legitimiran) je torej lahko le CSD, tako na podlagi citiranega četrtega odst. 57. člena ZNP-1 kot prvega odst. 254. člena DZ. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne razlage materialnega prava4 položaj predlagateljice dodelilo A. A.“.

15. Ta postopek je bil povsem nesporno uveden na podlagi vloge CSD z dne 9.12.2021, ki že v naslovu navaja „Zadeva: predlog za razrešitev skrbnika in predlog za imenovanje novega skrbnika predlagateljice A. A. – mnenje Centra“. Kot je bilo natančno pojasnjeno, je lahko v postopku razrešitve skrbnika, v krogu oseb, ki sodelujejo v tem postopku, predlagatelj lahko samo CSD (oseba pod skrbništvom in skrbnik sta bila vključena v postopek kot nasprotna udeleženca in ne predlagatelj). Takšnega postopka ne more voditi niti sodišče po uradni dolžnosti in tudi ne „osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.“, ker določba prvega odstavka 57. člena ZNP-1 velja za „Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo“. Kot je bilo pojasnjeno, pa je sodišče prve stopnje postopek vodilo, to pa je lahko počelo le z izhodiščem, da obstaja tudi procesni akt in njegov predlagatelj, ki takšen postopek uvede.

16. V ponovljenem postopku je CSD podal pisno vlogo dne 22.3.2023, v kateri skuša pojasniti svojo vlogo in navesti razloge, čemu je vlogo A. A. poslal sodišču in se sedaj prvič in najprej sklicuje na 65. člen Zakona o splošnem upravnem postopku ter da je na tej pravni podlagi:“odstopil v reševanje pristojnemu sodišču“.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za neprepričljivo in neutemeljeno razlago. Res je, da so sodišča „pristojna za reševanje“ niso pa aktivno procesno legitimirana za uvedbo postopka, ne smejo torej po uradni dolžnosti pričeti postopka za razrešitev skrbnika in imenovanje novega. Zato je takšno „pošiljanje“ sodišču lahko razumljeno samo tako, kot tudi sicer iz vloge z dne 9.12.2021 povsem jasno izhaja, da je predlagatelj CSD. Tudi sklicevanje na to, da so sodišču prve stopnje na naroku dne 26.5.2022 pojasnili, da so „samo posredovali predlog A. A.“ sodi med neprepričljive in neutemeljene razloge, ker bi ta oseba sicer lahko svoj predlog poslala sama in neposredno sodišču in CSD v tem postopku sploh ne bi sodeloval, če bi sodišče prve stopnje takoj opravilo formalen preizkus predloga in s pravilno razlago tak predlog tudi takoj zavrglo. Prav zaradi opisanega ravnanja CSD pa je bil postopek uveden in se z njim sodišča ukvarjamo že dvajset mesecev.

17. Iz vsega navedenega torej jasno izhaja zaključek, da je CSD uvedel predmetni postopek, vendar je z njegovo pisno vlogo z dne 22.3.2023 ta predlog umaknil. Za končanje tega postopka pa mora sodišče prve stopnje izdati še sklep o ustavitvi postopka.

1 (1) Če sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika, ali če skrbnik sam tako zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega. S sklepom o razrešitvi skrbnika sodišče razrešenemu skrbniku določi rok, v katerem mora centru za socialno delo predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje v upravljanje novo imenovanemu skrbniku. (2) V postopku za razrešitev in imenovanje novega skrbnika se uporabljajo določbe o imenovanju skrbnika. Če skrbnik sam zahteva razrešitev, sodišče o razrešitvi in imenovanju novega skrbnika odloči v treh mesecih od dneva, ko je skrbnik zahteval razrešitev. 2 (1) Če center za socialno delo ugotovi, da je skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, pri opravljanju skrbniških obveznosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristnejše, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga razrešitev in imenovanje novega skrbnika. V odločbi, s katero sodišče razreši skrbnika, določi tudi rok, v katerem mora razrešeni skrbnik predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje v upravljanje novo imenovanemu skrbniku. 3 (3) Splošne določbe tega zakona veljajo za vse nepravdne postopke, če s tem ali z drugim zakonom ni drugače določeno. 4 V postopku sodniškega silogizma imajo tako naravo tudi procesne določbe.