Jedro

Ne izpolnjuje pogoja po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS, torej pogoja, da ima zagotovljeno stanovanje, če prebiva v samskem domu, saj se prostori v samskem domu po stanovanjskem zakonu ne štejejo za stanovanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ker nima zagotovljenega stanovanja v smislu 4. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS), zaradi česar ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z redno naturalizacijo.

Tožnica v tožbi navaja, da je tožena stranka neutemeljeno zavrnila njeno vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, saj ima zagotovljeno stanovanje. Tožnica namreč skupaj z možem in hčerko živi v garsonjeri v Mariboru. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se po stališčih, ki jih je za izvajanje te določbe zakona sprejela Vlada Republike Slovenije, šteje, da ima prosilec zagotovljeno stanovanje v primeru, če kot dokaz o izpolnjevanju tega pogoja predloži v spis dokaz o lastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma najemno pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, v skladu z novim stanovanjskim zakonom. Sklenjena podnajemna pogodba se kot dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ne more upoštevati. Če je prosilec za državljanstvo Republike Slovenije najemnik prostorov v samskem domu ali drugem objektu, ki se po stanovanjskem zakonu ne šteje za stanovanje, temveč le za začasno prebivališče, se najemna pogodba šteje kot dokaz o zagotovitvi stanovanja samo v primeru, če prostori ustrezajo minimalnim standardom in če je najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, brez kakršnegakoli razveznega pogoja. Tožnica je kot dokaz o izpolnjevanju pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDS predložila v spis zgolj "izjavo o uporabi ležišč v samskem domu", ki pa jo je podpisal tožničin mož, kot uporabnik enega ležišča. Te izjave pa tožena stranka ni mogla upoštevati kot dokaz o tem, da ima tožnica zagotovljeno stanovanje. Zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDS je med pogoji za pridobitev državljanstva z redno naturalizacijo določeno, da ima tujec, ki prosi za državljanstvo Republike Slovenije po tej določbi, zagotovljeno stanovanje. Kaj se šteje za stanovanje po tej določbi v zakonu ni posebej opredeljeno, zato je, po mnenju sodišča, pri razlagi tega pojma, v teh primerih treba upoštevati tudi določbe stanovanjskega zakona, ki opredeljujejo pojem stanovanja.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnica kot dokaz o izpolnjevanju navedenega pogoja, predložila "izjavo o uporabi ležišča v samskem domu", ki jo je podpisal njen mož, kot uporabnik enega ležišča. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da navedene izjave ni mogoče šteti kot dokaz o tem, da ima tožnica zagotovljeno stanovanje, saj po določbi 2. točke 1. odstavka 3. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94) se ne štejejo za stanovanje po tem zakonu prostori v stavbi, zgrajeni za nastanitev posameznikov (samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele, socialnovarstveni zavodi in druge skupinske nastanitvene zgradbe). Tožbenega ugovora, da tožnica skupaj z možem in hčerko živi v garsonjeri v Mariboru in zato izpolnjuje zakonski pogoj, ki se nanaša na stanovanje, sodišče v upravnem sporu ni moglo preveriti, ker tožnica do dneva, ko je sodišče o tem odločalo, ni predložila dokaza. Kolikor pa tožnica meni, da ima zagotovljeno stanovanje in da s tem izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva, ima pravico ponovno zaprositi za pridobitev državljanstva po navedeni določbi zakona.

Glede na navedeno tožnica s tožbo ni mogla uspeti. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 15/I/94).