Jedro

Zaradi ničnosti zavezovalnega posla je vknjižba nepremičnin na pritožnika neveljavna. Neveljavnost vknjižbe je mogoče uveljavljati z izbrisno tožbo, s katero se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov.

Po morebitnem izbrisu izpodbijanje vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bodo obravnavane nepremičnine pripadle zapuščini. Tega pravno relevantnega dejstva zavrnilna sodba, ki je bila izdana v času, ko je bil zemljiškoknjižni lastnik obravnavanih nepremičnin pritožnik, zaradi časovnih meja pravnomočnosti ni mogla zajeti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v 1. točki v delu, ki se ne nanaša na nepremično premoženje ter v 2. in 3. točki, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zapuščinski postopek prekine do pravnomočne sodne odločbe v pravdnem postopku P 997/2012, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (1. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da se dediče MA. M., J. M. in M. M. napoti na pravdo zoper dediča R. M. za ugotovitev, da se iz obsega zapuščine izloči ½ nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8.11.1985, sklenjene med izročevalcem M. D. ter zapustnikom kot prevzemnikom ter ½ nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe z dne 14.7.1965, sklenjene med izročevalcem M. J. (očetom zapustnika) ter zapustnikom kot prevzemnikom in ½ parc. št. 39/0 k.o. X., ker gre za skupno premoženje dedinje M. M. in zapustnika, pridobljeno v času trajanja njune zakonske zveze (2. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da se na pravdo napoti tudi dediča R. M. zoper ostale omenjene dediče za ugotovitev, v kolikšnem delu se iz obsega zapuščine izloči del premoženja, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja (3. točka izreka).

2. Dedič R. M. je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je bilo z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3755/2008 z dne 28.1.2009 že pravnomočno odločeno, da v zapuščino ne sodijo nepremičnine. Zapustnik je s pogodbo o preužitku prenesel nepremično premoženje v korist pritožnika, ostali dediči, pa so z zahtevkom, ki se nanaša na ugotovitev, da v zapuščino sodijo nepremičnine, v celoti propadli. Te nepremičnine ne morejo biti predmet dedovanja, zato bi moralo sodišče odločati o nespornih stvareh, ki so še v zapuščinskem postopku. Zahtevka, da naj se izloči premoženje iz obsega zapuščine tudi ne more podati, saj je še vedno in bo ostal zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Sodišče bi ga lahko napotilo na pravdo šele po izbrisu njegove pravice iz zemljiške knjige.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ne drži pritožnikov očitek, da zaradi pravnomočnosti sodbe P 3871/2006-II z dne 16.6.2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3755/2008 z dne 28.1.2009 med dediči ni več spora o obsegu zapuščine. Pritožnik je na podlagi pogodbe o preužitku z dne 24.7.2000 in njenega dodatka z dne 28.8.2000 vpisan kot lastnik obravnavanih nepremičnin. Z navedenima sodnima odločbama je bila ugotovljena ničnost omenjene pogodbe in njenega dodatka. Zaradi ničnosti zavezovalnega posla je vknjižba nepremičnin na pritožnika neveljavna. Neveljavnost vknjižbe je mogoče uveljavljati z izbrisno tožbo (243. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1), s katero se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov. Prav to pa zahtevajo dediči v zapuščinskem postopku P 997/2012, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Po morebitnem izbrisu izpodbijanje vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bodo obravnavane nepremičnine pripadle zapuščini (2. člen Zakona o dedovanju – ZD). Tega pravno relevantnega dejstva zavrnilna sodba, na katero se sklicuje pritožnik, ki je bila izdana v času, ko je bil zemljiškoknjižni lastnik obravnavanih nepremičnin, zaradi časovnih meja pravnomočnosti ni mogla zajeti. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da se zapuščinski postopek, dokler ne bo odločeno o omenjeni izbrisni tožbi, ne more nadaljevati, kar je razlog za prekinitev postopka v smislu 212. člena ZD.

5. Razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka navedeni v prejšnji točki pa se nanašajo le na nepremično premoženje, ne pa tudi na ostalo premoženje, ki je predmet zapuščine (avtomobil, denarna sredstva na bančnih računih ter vrednostni papirji). Za prekinitev postopka glede tega premoženja izpodbijani sklep nima razlogov. Sodišče bi moralo preizkusiti, ali so glede tega premoženja izpolnjene predpostavke za sprejetje delnega sklepa o dedovanju in v primeru njihove izpolnjenosti oziroma, če glede tega premoženja med dediči ni spora o njihovi pravici do dedovanja, delni dedni sklep tudi sprejeti (1). Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi zapuščinskega postopka glede nepremičnega premoženja, ne pa tudi glede ostalega premoženja.

6. Če je sporno, ali nepremično premoženje sodi v zapuščino pokojnega J. M. oziroma dokler ne bo navedeno nepremično premoženje na podlagi izbrisne sodbe vrnjeno v zapuščino po omenjenem zapustniku, pa sta izpodbijani napotitvi dedičev na pravdo preuranjeni. Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbi delno ugoditi in izpodbijani sklep delno razveljaviti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku- ZPP v zvezi s 163. členom ZD), v preostalem delu pa jo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -(1) prim. Vladimir Horvat, Smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih, Pravosodni Bilten 2/2012, str. 91.