Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je o pritožbi tožnika zoper sklep prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče že odločilo, pritožba zoper sklep ni dopustna. Prav tako ni dopustna pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča, ker se lahko pritožba vloži samo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, kot je to določeno v prvem odstavku 333. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 2. 2014.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožnika z dne 30. 1. 2014. Zoper sklep se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da sodišče ni nikoli preizkusilo nobenih pritožbenih razlogov, materialnih, listinskih dokazov in uradnih listin, ki vsi dokazujejo njegova zatrjevanja. Navaja, da se v tožbi že od vsega začetka sklicuje na sodno prakso in jo v nadaljevanju pritožbe tudi navaja. Razlog za njegovo ponovno tožbo je zavrnjena pritožba takratnega njegovega odvetnika A.A. zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pod št. Ps 2772/2007 z dne 11. 2. 2009 in v zvezi s tem izdan sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 238/2009 z dne 30. 9. 2009, da se pritožba zavrže, ker pooblaščenec ni priložil pooblastila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijani sklep sodišča št. Ps 2772/2007 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 238/2009 z dne 30. 9. 2009 razveljavi. V nadaljevanju pritožnik citira določbe Konvencije za človekove pravice, odločbe Ustavnega in Upravnega sodišča in našteva tudi pogoje za upokojitev v Republiki Avstriji.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Iz sodnega spisa je razvidno naslednje dejansko stanje. Tožnik je pri Upravnem sodišču vložil tožbo zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v zvezi z izračunom sorazmernega dela pokojnine ter pri tem navajal, da pri izračunu pokojninske osnove niso bili upoštevani vsi podatki o njegovih plačah in nadomestilih, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, prav tako niso bili upoštevani podatki o plačilu za nadurno delo in pri tem dodal, da je od slovenskega sorazmernega dela pokojnine odvisen tudi avstrijski sorazmerni del pokojnine. Upravno sodišče se je s sklepom opr. št. II U 473/2002-3 z dne 5. 12. 2012 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, katero je tožniku s sklepom opr. št. V Ps 60/2013 z dne 31. 1. 2014 naložilo, da tožbo v delu, kjer zahteva odškodnino, dopolni, kar je tožnik tudi naredil. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bilo v zvezi z odločbama tožene stranke št. ... z dne 21. 8. 2007 in z dne 19. 1. 2007, s sodbo opr. št. Ps 2772/2007 z dne 11. 2. 2009 že odločeno o pravici tožnika do sorazmernega dela starostne pokojnine. V navedenem postopku je bilo odločeno o vseh vprašanjih vštevanja plač in zavarovalnih osnov v pokojninsko osnovo, ki jih je tožnik znova izpostavljal v vloženi tožbi. Izpostavlja pa jih ponovno tudi sedaj v svoji pritožbi. Odločilnega pomena v predmetni zadevi je, da je sodba Ps 2772/2007 postala pravnomočna, saj je bila tožnikova pritožba zoper citirano sodbo z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 238/2009 z dne 30. 9. 2009 zavržena kot nedovoljena. Tako je bilo torej o zadevi, ki se nanaša na pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine tožnika že pravnomočno razsojeno in je sodišče prve stopnje, upoštevajoč prvi odstavek 274. člena ZPP po predhodnem preizkusu ta del tožbe pravilno zavrglo. Zavržen je bil torej le del tožbe, ki se nanaša na uveljavljanje tožnikovih pravic iz pokojninskega zavarovanja v zvezi z izdano odločbo tožene stranke z dne 19. 1. 2007. Ostali del tožbe, ki se nanaša na uveljavljanje odškodnine, tako proti toženi stranki, kakor ostalima dvema toženima strankama je še odprt in o njem bo sodišče prve stopnje šele odločilo. Takšna je bila tudi odločitev pritožbenega sodišča, ko je s sklepom opr. št. Psp 387/2013 z dne 9. 1. 2014 ugodilo pritožbi tožnika zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 60/2013 z dne 5. 6. 2013. Sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 387/2013 z dne 9. 1. 2014 je bil tožniku vročen dne 18. 1. 2014. Zoper citirani sklep je tožnik po e-pošti posredoval pritožbo, ki jo je prejelo Višje delovno in socialno sodišče dne 31. 1. 2014 in nato v nadaljnji postopek odstopilo sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v zvezi z navedeno vlogo tožnika pravilno štelo, da gre po vsebini za pritožbo na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 378/2013 z dne 9. 1. 2014 oziroma, da se pritožba po vsebini nanaša tudi na sklep prvostopnega sodišča opr. št. V Ps 60/2013 z dne 5. 6. 2013. Glede pritožbe tožnika je odločilo tako, da je s sklepom opr. št. V Ps 60/2013 z dne 12. 2. 2014 pritožbo tožnika z dne 30. 1. 2014 zavrglo. Ta sklep je sedaj predmet pritožbenega odločanja. Ker je o pritožbi tožnika zoper sklep prvostopnega sodišča z dne 5. 6. 2013 pritožbeno sodišče že odločilo, pritožba zoper sklep ni dopustna. Prav tako ni dopustna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 378/2013 z dne 9. 1. 2014, ker se, kakor pravilno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje, lahko pritožba vloži samo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, kot je to določeno v prvem odstavku 333. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v celoti pravilno uporabilo materialno pravo in tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi prvega odstavka 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.
Na podlagi do sedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 2. 2014.