Jedro

Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti upoštevajoč pri tem finančni in tudi t.i. objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Kot izhaja iz tega določila, se prošnja za dodelitev BPP zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora biti torej očitna. To določilo je treba tolmačiti restrektivno, saj bi sicer lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Šele sodni postopek sam bo namreč lahko zanesljivo pokazal, kakšne možnosti za uspeh je imel prosilec za BPP. Če torej ni očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za BPP ni mogoče zavrniti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Bpp 73/2015 z dne 13. 7. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 26. 1. 2015. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo na plačilo 20.000,00 EUR zoper A.A. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik v svoji prošnji navedel, da se je z A.A. dogovoril za posek smrek v gozdu na B. ter da mu je A.A. obljubil, da bo z njim sklenil pogodbo, kar pa se ni zgodilo. Skupaj naj bi A.A. posekal 760 m3 smrekovine, ki naj bi jo plačal po 50,00 EUR za m3. Ko je le-ta posek opravil, je prosilcu v avgustu 2010 plačal 5.000,00 EUR, nato po obrokih še 10.000,00 EUR. Navedeni tako prosilcu dolguje še 20.000,00 EUR. Organ za BPP je tožnika pozval, naj mu pojasni, ali so prejeti zneski plačila predstavljali zgolj plačilo za njegov solastni delež in ali sta tudi preostala solastnika prejela del kupnine, poleg tega naj organu sporoči, ali je s strani solastnikov pooblaščen za sprejem celotne kupnine. Prosilec pa je moral organu dostaviti tudi odločbe o odobritvi sečnje za vse parcele, na kateri se je sečnja izvedla, ter dokazila o sečnji, ki naj bi jih pridobil s strani gozdnega gospodarstva. Po presoji organa za BPP iz predloženih dokazil ni izhajalo, da je bila sečnja izvedena. Organ je tako zaključil, da tožnik v postopku dodelitve BPP ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da je bil posek lesa opravljen, posledično pa ni bilo mogoče zaključiti, da ima tožnik v pravdnem postopku verjetne izglede za uspeh, kar je eden izmed kriterijev za dodelitev BPP. Poleg navedenega je k presoji vsebinskega kriterija za dodelitev BPP in odločitvi o delu prošnje, ki se nanaša na parc. št. ... k.o. C., prispevala tudi ugotovitev tožene stranke glede pomanjkanja aktivne legitimacije tožnika v morebitnem pravdnem postopku.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo. Zatrjuje krivice, ki so se mu dogodile že pri kranjski službi za brezplačno pravno pomoč, saj mu je le-ta ne dodeli in se tako ne more zastopati z odvetnikom. S tem tožena stranka krši 14. člen Ustave, kot stranka pa se počuti diskriminiranega. Nadalje navaja, zakaj mora službi za BPP dokazovati, kaj in koliko je bilo posekanega, saj je zato vložil tožbo, da se navedena dejstva razjasnijo. V postopku, ki ga želi voditi pred Okrožnim sodiščem, bi bilo potrebno postaviti sodnega izvedenca, ki bi v naravi ugotovil dejansko stanje. Pri določenih parcelah odločbe nima in tam je bilo posekanih za ca. 600 m3 smrekovega lesa. To se je zgodilo na parceli njegovega pokojnega strica Č.Č., katerega skrbnik za poseben primer je bil postavljen s strani CSD D. Ko je Č.Č. umrl, pa CSD trdi, da ne more tožiti v njegovem imenu, ker uradno še ni njegov dedič. On kot skrbnik je namreč najel A.A., naj poseka les. Nadalje se izpodbijana odločba sklicuje na zapisnik Zavoda za gozdove, kjer naj bi bilo ugotovljeno, da dela v gozdu niso bila izvedena. Pri tem tožnik poudari, da se to ni nanašalo na posek dreves, ampak na vzpostavitev gozdnega reda, kar pomeni, da ni bilo pospravljeno lubje in ureditev dovoznih poti. A.A. je posekani les prodal v Avstrijo. Tožnik sam nima denarja za najem predragih odvetnikov, zato prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v civilnem postopku.

Toženka je na tožbo odgovorila. Vztrajala je pri argumentih, ki jih je že navedla v izpodbijani odločbi. Ponovno pa je poudarila, da tožnik ni uspel z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je bil posek lesa opravljen, posledično pa ni bilo mogoče zaključiti, da ima tožnik v pravdnem postopku verjetne izglede za uspeh.

Tožba je utemeljena.

Pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta pravi, da se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravna pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med ostalim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo zavrnil s sklicevanjem na 24. člen ZBPP z zaključkom, da naj bi vložena tožba v civilnem sporu ne imela verjetnega izgleda za uspeh.

Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni in tako imenovani objektivni pogoj, slednjega pa določa prav 24. člen ZBPP. Kot izhaja iz citiranega določila, se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora biti torej očitna. Pri tem je treba to določilo tolmačiti restrektivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Šele postopek sam bo namreč lahko zanesljivo pokazal, kakšne možnosti za uspeh je imel prosilec za brezplačno pravno pomoč. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.

Tožnik v prošnji navaja, da se je dogovoril z A.A. za posek lesa, torej zatrjuje civilno pravno razmerje, ki naj bi temeljilo na ustnem dogovoru in ne na pisni pogodbi. Poleg tega tožnik zatrjuje posek določenih količin lesa, ter prejem določene količine denarja s strani A.A. Obstoj navedenih dogovorov po navedbah tožnika lahko potrdita dve priči, ki jih je tožnik tudi v prošnji imenoval. Iz tožnikove prošnje naslovno sodišče ne razbere, da naj bi zatrjeval posek lesa, ki bi temeljil na odločbah Zavoda za gozdove, ki bi te posege dovoljevale. Tožena stranka je želela zadeve razjasniti tako, da je od tožnika zahtevala, naj prošnjo dopolni z odločbami o odobritvi sečnje za vse parcele, na katere naj bi se sečnja izvedla, ter z dokazili o sečnji, ki naj bi jih pridobil s strani gozdnega gospodarstva. Tožena stranka je tako konkretno zadevo raziskala v smeri, ali ima tožnik upravne odločbe, ki naj bi izkazovale naprej dovolitev in nato tudi samo izvedeno sečnjo. Sodišče načinu razmišljanja tožene stranke glede na prošnjo tožnika ne sledi. Iz vsebine prošnje izhaja zatrjevanje obstoja civilno pravnega razmerja, torej sklenitev ustnega dogovora, predmet tega dogovora naj bi bil posek lesa, določena je bila tudi cena. Pri tem vprašanje, ali so bile stvari izvedene „na črno“ ali legalno, ni stvar civilnopravnega postopka, ampak morajo omenjene stvari urejati pristojni inšpekcijski organi. Po presoji naslovnega sodišča je tako organ za brezplačno pravno pomoč izvedel dokazni postopek, ki je šel v smer ugotavljanja, ali je imel tožnik zatrjevani posek lesa pokrit z upravnimi odločbami, kar pa ni stvar organa za brezplačno pravno pomoč.

V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 74. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ponovno odločiti o tem, ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje. Pri tem mora organ za brezplačno pravno pomoč verjetnost izgleda za uspeh presoditi z vidika zatrjevanega civilnopravnega razmerja in ne z vidika upravne dovoljenosti zatrjevanih dejstev, saj se bodo navedena dejstva ugotavljala v drugih postopkih.

Ker je bila torej pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljena določba 24. člena ZBPP, je izpodbijana odločba nezakonita in jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal v ponoven postopek.

Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, saj je bilo dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega akta, med tožnikom in tožencem nesporno (1. odstavek 59. člena ZUS-1).