Jedro

Prva toženka ni tožena kot zavarovalnica druge toženke, to je tožnikovega delodajalca, temveč kot nosilec zavarovalnega kritja tretje osebe, ki naj bi tožniku neposredno povzročila škodo. Za spor med tožnikom in tretjo osebo, voznikom, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča v smislu določb 5. člena ZDSS-1. Zato tudi ne more biti podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje o direktni tožbi zoper zavarovalnico te fizične osebe.

Izrek

Za odločitev v sporu med tožnikom in prvo toženo stranko je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva plačilo odškodnine za posledice nezgode, ki jo je utrpel kot delavec druge toženke na delu dne 2. 7. 2008, ko ga je na cestninski postaji K. pri prečkanju vinjetne steze s svojim vozilom zbil voznik P. R., ki je imel avtomobilsko odgovornost zavarovano pri prvi toženi stranki. Zoper obe toženki je solidarno uveljavljal plačilo odškodnine v znesku 42.840,20 EUR, s tem, da je odškodninsko odgovornost prve tožene stranke utemeljeval iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti povzročitelja poškodb, odgovornost druge tožene stranke pa iz naslova odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom P 2038/2010-III-6 z dne 22. 9. 2010 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno, sklicujoč se na določbe prvega in drugega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 3. Ob ugotovitvi, da tožnik zoper prvo toženko uveljavlja plačilo odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti povzročitelja nezgode, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani stvarne pristojnosti za spor med tožnikom in prvo toženko ni sprejelo in je zato predlagalo, da v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče. 4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Med sodiščema prve stopnje ni sporno, da je za odločanje v sporu med tožnikom in drugo toženko, kot njegovim delodajalcem, na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

6. Na podlagi določb drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, kot sospornik tožena zavarovalnica.

7. Določba drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 pomeni ureditev atrakcije pristojnosti delovnega sodišča za vse odškodninske spore iz istega škodnega dogodka, v katerih tožnik zahteva odškodnino od svojega delodajalca, če je poleg delodajalca tožena tudi delodajalčeva zavarovalnica, ne glede na podlago zavarovanja.

8. Prva toženka ni tožena kot zavarovalnica druge toženke, to je tožnikovega delodajalca, temveč kot nosilec zavarovalnega kritja tretje osebe, ki naj bi tožniku neposredno povzročila škodo. Za spor med tožnikom in tretjo osebo, voznikom P. R., ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča v smislu določb 5. člena ZDSS-1. Zato tudi ne more biti podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje o direktni tožbi zoper zavarovalnico te fizične osebe. Zato je Vrhovno sodišče odločilo, kot je navedeno v izreku.