Jedro

Mnenje izvedenca, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca po določbah ZPP, če nasprotna stranka s tem mnenjem kot listinskim dokazom ne soglaša.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 1,177.225,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov in za čas, podrobno naveden v 2. odstavku izreka izpodbijane sodbe. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 8.343,00 SIT. Zaradi modifikacije tožbenega zahtevka je sklep o izvršbi I 120/97 z dne 7.1.1998 v celoti razveljavilo.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, uveljavlja vse tri pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da je sodišče zagrešilo procesno kršitev, saj pcto. 1,498.682,70 SIT ni skladen s priznanim zahtevkom v izreku sodbe, ki gre čez ta znesek (1,177.225,70 SIT - odločanje ultra petitum).

Sodišče ne pojasni, od kje priznavanje glavnice v tolikšnem znesku zahtevka, saj se je v času postopka izkazalo, da je tožena stranka plačala del glavnice (220.000,00 SIT dne 14.10.1998 in 31.457,00 SIT dne 19.10.1998). O tem dejstvu sodba nima razlogov (13. točka 2. odstavka 354. čl. ZPP). Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, saj je sodišče odločilo preuranjeno, brez potrebnih podatkov in izvedenskega mnenja, ki bi bilo očitno nujno. Sodišče ni ocenilo listinskih dokazov, mnenja Zveze potrošnikov Slovenije, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka preveč obračunala 958.390,49 SIT.

Toženec je tekom pravde ta znesek plačal. Sodišče ne bi smelo slepo verjeti navedbam tožeče stranke, opustilo je preverjanje izračuna Zveze potrošnikov Slovenije in njenih mednarodno priznanih izvedencev. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca finančne stroke, ki bi stališči obeh pravdnih strank razjasnil. Dokazno breme je na strani tožeče stranke, zato ni jasno, zakaj sodišče predujma ni naložilo njej. Kot veliki banki v Sloveniji bi to zanjo ne predstavljalo bremena, za toženca, ki se bori z življenjem, pa.

Zaključek sodišča, da sprejema izračun tožnika, je nekritičen in pristranski. Tudi odločitev o stroških nima podlage. Sodišče bi moralo upoštevati že plačane dele.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno oceno, da je prvo sodišče v izpodbijani sodbi zagrešilo kršitve pravdnega postopka, je potrebno zavrniti. V uvodu izpodbijane sodbe je ob navedbi spornega predmeta (2. odstavek 338 člena ZPP/77) sodišče zapisalo prvotno terjani znesek 1,498.682,70 SIT. Ker je tožeča stranka zaradi delnih plačil tožene stranke med pravdo skrčila tožbeni zahtevek na plačilo glavnice v znesku 1,177.225,70 SIT in zakonitih zamudnih obresti tudi od zneska 1,498.682,70 SIT za čas od 17.12.1997 do 15.10.1998, se navedba spornega predmeta nanaša na navedeno glavnico, od katerih je sodišče tudi prisodilo obresti.

Sicer pa navedba spornega predmeta v uvodu sodbe, ki ne postane pravnomočen, ni kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe (1. odstavek 354. člena ZPP/77). V zvezi s tem ni jasna pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek (3. odstavek 365. člen ZPP/77).Tožeča stranka je po opravljenih plačilih tožene stranke v teku pravdnega postopka s pisno vlogo dne 12.11.1998 skrčila tožbeni zahtevek tako, da je opravljena plačila (31.457,00 SIT) upoštevala kot plačilo glavnice in vtoževalo (l.št. 19): glavnico v znesku 1,177.225,70 SIT, zakonite zamudne obresti od zneska 1,428.682,70 SIT od 17.12.1997 do 15.10.1998, zakonite zamudne obresti od zneska 1,208.682,70 SIT od 16.12.1997 do 20.10.1998 ter zakonite zamudne obresti od zneska 1,177.225,70 SIT od 21.10.1998 dalje do plačila. S svojo odločitvijo prvo sodišče ni prekoračilo tožbenega zahtevka, toženčeva tekom pravde opravljena plačila pa so bila med strankama nesporna (že citirana pripravljalna vloga tožeče stranke, pripravljalna vloga tožene stranke z dne 31.10.1998,l.št. 14, 15), skrčitev zahtevka pa glede na določbo 313. člena ZOR celo tožencu v korist. V 1. odstavku 3. strani izpodbijane sodbe pa so opravljena plačila tekom postopka tudi navedena. S tem je odgovorjeno na pritožbeno trditev, da sodba nima razlogov o opravljenih plačilih in da le ta niso upoštevana. Zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP/77 sodišče tedaj ni zagrešilo.

V postopku je bila sporna višina terjatve tožeče stranke. Tožeča stranka je svojo terjatev z listinami dokazala tudi po višini (posojilna pogodba, izpiski iz poslovnih knjig, izračuni obresti), tožena stranka pa je njenemu izračunu oporekala. Potem je predložila mnenje Zveze potrošnikov Slovenije, ki ga prvo sodišče utemeljeno ni moglo sprejeti kot dokaz. Gre za oceno oziroma mnenje te zveze, ki ga je dobila tožena stranka sama izven pravde. Tudi če bi bilo mogoče prejeti pritožbeno oceno, da so to mnenje izdelali mednarodno priznani vrhunski izvedenci, bi bilo to mnenje mogoče upoštevati le kot listinski dokaz, pa še to v primeru, da bi tožeča stranka s tem soglašala (primerjaj določbe ZPP o izvedencih). Ker pa iz podatkov v spisu izhaja, da tožeča stranka tega mnenja ni sprejela, višino svoje terjatve pa je dokazala, je bilo breme, da dokaže nasprotno, na strani tožene stranke. Tožeča stranka je bila sicer pripravljena v primeru, da založi 1/2 stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja tudi tožena stranka, delno kriti stroške izdelave tega mnenja. Ker pa se je tožena stranka temu protivila, je prvo sodišče izvedbo tega dokaza opustilo in odločilo ob upoštevanju določb Zakona o dokaznem bremenu.

Pravilno je opozorilo, da toženec ni predlagal, da ga sodišče oprosti plačila stroškov postopka, tega pa, čeprav sklicujoč se na slab gmotni položaj, zastopan po odvetniku, ne stori niti v pritožbi, pri čemer izvedbe dokaza z zaslišanjem izvedenca finančne stroke tudi v pritožbi ne predlaga.

Odločitev prvega sodišča je glede na povedano v procesnem, dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. Ob preizkusu izpodbijane stroškovne odločitve v okviru, ki jo določa 2. odstavek 365. člena ZPP, pa je pravilna tudi izpodbijana stroškovna odločitev, saj toženec v tem delu svoje pritožbe ne obrazloži. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo je zajeta z zavrnilnim izrekom sodbe (1. odstavek 154. člena, 1. odstavek 166. člena ZPP/77).