Jedro

Tožnik v tožbi priznava, da mu je bila brezplačna pravna pomoč sicer že dodeljena. V zvezi s tožbenimi navedbami, da ni predlagal razrešitve svojih prejšnjih pooblaščencev, da so razrešitev predlagali sami, da je krivda na strani pooblaščencev, pa sodišče pojasnjuje, da za ta konkretni upravni spor niso relevantne, saj je za presojo bistveno (le) to, da je bilo o Prošnji že pravnomočno odločeno in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, česar pa tožnik niti ne zatrjuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_O izpodbijanem sklepu_

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v (i) kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod II K 4545/2015 in (ii) za vložitev odškodninske tožbe zaradi neupravičenega pripora (v nadaljevanju Prošnja).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je Prošnjo v delu, ki se nanaša na odškodninsko tožbo, zavrgla zato, ker je preuranjena. Toženka je ugotovila, da je bil postopek II K 4545/2015 le delno ustavljen, zato po oceni toženke še ni mogoče presojati ali je Prošnja zaradi pripora utemeljena.

3. Toženka je v zvezi s prošnjo prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod II K 4545/2015 ugotovila: (i) da je v kazenskem postopku, ki ni pravnomočno končan, na podlagi 70. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obvezna obramba po zagovorniku, ker gre za kaznivo dejanja, zaradi katerega je predpisana kazen do 10 let zapora ter (ii) da je tožniku postavljen odvetnik po uradni dolžnosti, tj. T. T., ki je tudi pristopil na narok v decembru 2022. Toženka je ugotovila, da je tožniku (že) dodelila redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu vodi pod I Kpr 4545/2015 (odločba Bpp 289/2017 z dne 17. 8. 2017) in določila odvetnika V. V., ki ga je na podlagi 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) razrešila in za izvajanje brezplačne pravne pomoči določila (novega) odvetnika U. U. iz Črnomlja, ki ga je s sklepom z dne 19. 3. 2019 razrešila. Iz obrazložitve dalje izhaja, da je toženka na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP odločila1, da tožniku preneha pravica do redne brezplačne pravne pomoči2 tudi po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 289/2017, s katero je dodeljena brezplačna pravna pomoč za kazenski postopek II K 4545/2015. 4. Toženka je ugotovila, da je bila tožniku brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje kazenskem postopku II K 4545/2015, za kar je zaprosil v Prošnji že odobrena z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu BPP 289/2017, zato je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, Prošnjo zavrgla.

_Povzetek relevantnih navedb tožnika_

5. Tožnik v tožbi predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in ugoditev Prošnji ter podredno vrnitev zadeve toženki v ponoven postopek.

6. V tožbi v bistvenem navaja, da ni predlagal razrešitve svojih prejšnjih pooblaščencev, pač pa so to predlagali sami, ker niso verjeli v njegovo nedolžnost. Meni, da je krivda na strani pooblaščencev, zato mu pravica do brezplačne pravne pomoči ne sme biti odvzeta. Pojasni, da mu je bila sicer v kazenskem postopku II K 4545/2015 pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu že dodeljena brezplačna pravna pomoč, vendar je odvetnik sam predlagal svojo razrešitev. Navaja, da je v kazenskem postopku II K 4545/2015 zaradi predpisane višine kazni, obramba po zagovorniku obvezna, da odvetnika T. T., ki ga je zastopal po uradni dolžnosti, tožnik ni nikdar določil kot svojega zagovornika, ampak mu je celo preklical pooblastilo in sodišču sporočil, da ga ne sme več zastopati. Tožnik navaja, da ima pravico, da si svobodno izbere odvetnika, ki verjame v njegovo nedolžnost. V teku ima več kot šest kazenskih postopkov, kjer mu toženka ne priznava pravice do brezplačne pravne pomoči, zaradi česar je ostal brez zagovornika, ker nima niti zagovornika po uradni dolžnosti. Tožnik uveljavlja kršitev pravic iz 2., 14. in 21. člena Ustave ter 5. in 6. člena EKČP. Tožnik še ugovarja višini cenzusa in zatrjuje diskriminacijo v primerjavi s prosilci, ki jim je brezplačna pravna pomoč odobrena in se jim v dohodek ne štejejo dodatki in kmetijske subvencije, ter prosilci, ki niso brezposelni peki.

_Navedbe toženke_

7. Toženka vztraja pri izpodbijanem sklepu, meni, da je tožba prepozna, ker jo je sodišče prejelo 21. 2. 2023, izpodbijani sklep pa je bil tožniku vročen 19. 1. 2023. Toženka navaja, da se ji v izpodbijanem sklepu ni bilo treba ukvarjati s finančnim pogojem, zato so nerelevantne tožbene navedbe glede finančnega pogoja. Sklicuje se na sodbi Upravnega sodišča I U 700/2022 in I U 699/2022, obe z dne 21. 6. 2022, saj gre za identično situacijo. Meni, da mora biti tožniku dodeljen zagovornik v kazenskem postopku II K 4545/2015 na podlagi 70. člena ZKP. Sodišču še predlaga, da tožnika denarno kaznuje zaradi zlorabe procesnih pravic, ker nenehno vlaga vloge in tožbe ter obremenjuje delo Upravnega sodišča Republike Sloveniji.

**K I. točki izreka**

8. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.

Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrgla Prošnjo, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge v izpodbijanem sklepu in jih delno dopolnjuje (3. alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1).

10. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da ugovor toženke, da tožba ni pravočasna, glede na to, da je bila priporočeno oddana 17. 2. 2023, upoštevaje, da je bil tožniku izpodbijani sklep vročen 19. 1. 2023, ni utemeljen.

11. Organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže med drugim, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (četrta alineja prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP).

12. Med strankama ni sporno, da je bila tožniku prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu II K 4545/2015, že odobrena z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu BPP 289/2017, zato je zavrženje Prošnje na podlagi četrte alineja prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, tudi po presoji sodišča pravilno. Tožnik v tožbi priznava, da mu je bila brezplačna pravna pomoč sicer že dodeljena. V zvezi s tožbenimi navedbami, da ni predlagal razrešitve svojih prejšnjih pooblaščencev, da so razrešitev predlagali sami, da je krivda na strani pooblaščencev, pa sodišče pojasnjuje, da za ta konkretni upravni spor niso relevantne, saj je za presojo bistveno (le) to, da je bilo o Prošnji že pravnomočno odločeno in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, česar pa tožnik niti ne zatrjuje.

13. V zvezi s tožbenim ugovorom glede zagovornikov v kazenskem postopku II K 4545/2015 (da v kazenskem postopku odvetnika T. T., ki ga je zastopal po uradni dolžnosti, tožnik ni nikdar določil kot svojega zagovornika; da mu je preklical pooblastilo in sodišču sporočil, da ga ne sme več zastopati; da ima pravico, da si svobodno izbere odvetnika, ki verjame v njegovo nedolžnost, da ima v teku več kot šest kazenskih postopkov v katerih nima zagovornika po uradni dolžnosti) sodišče ugotavlja, da se ugovori nanašajo na kazenski(e) postopek(ke), zato se sodišče do njih v tem upravnem sporu ne opredeljuje.

14. Nerelevantne so tudi tožbene navedbe, ki se nanašajo na finančni kriterij za upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ker toženka tega kriterija ni presojala.

15. Tožbeni ugovori, da so tožniku kršene pravice do sodnega varstva in iz 2., 14. ter 21. člena Ustave ter 5. in 6. člena EKČP so tako splošni, nekonkretizirani ter pavšalni, da ne omogočajo presoje v tem upravnem sporu.

16. Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

**K II. točki izreka:**

17. Sodišče je tožbo zavrnilo, zato je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Okrožno sodišče v Novem mestu, sklep Bpp 286/2017 z dne 24. 5. 2019. 2 Odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 286/2017, Bpp 287/2017, Bpp 288/2017 in Bpp 289/2017.