Jedro

Sodišče prve stopnje je sklep o prekinitvi postopka izdalo v času teka 30 dnevnega roka (277. člen ZPP) po vročeni tožbi tožencu v odgovor. Po določbi prvega odstavka 207. člena ZPP ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki določeni za pravdna dejanja. Torej tudi rok za odgovor na tožbo. Po določbi četrtega odstavka 208. člena ZPP pa roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dne 20. 11. 2019 izdano zamudno sodbo razsodilo: - pod točko I izreka razvezalo pogodbo o dosmrtnem preživljanju sestavljeno v notarskem zapisu opr. št. SV 168/2016 z dne 10. 2. 2016 in sklenjeno med tožečo in toženo stranko; - pod točko II izreka toženi stranki (v nadaljevanju: toženec) naložilo izstavitev za vpis v zemljiško knjigo primerne listine za dosego izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve vpisane pri določno opredeljenih nepremičninah v korist toženca v zemljiški knjigi, sicer bo to listino nadomestila sodba; - pod točko III izreka tožencu naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnik) v 15 dneh povrne pravdne stroške v znesku 931,47 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - pod točko IV izreka tožencu naložilo, da v 15 dneh na račun sodnih taks Okrožnega sodišča v Celju plača 1.227,00 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zamudno sodbo je s pritožbo izpodbijal toženec. V pritožbi je uveljavljal pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagal je, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne, podredno, da se izpodbijana zamudna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je zatrjeval, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določilo prvega odstavka 277. člena ZPP in izpodbijano zamudno sodbo izdalo preuranjeno, to je pred potekom 30-dnevnega roka za podajo odgovora na tožbo. Po vročitvi tožbe tožencu 23. 9. 2019 je namreč sodišče prve stopnje 27. 9. 2019 izdalo sklep o prekinitvi postopka, nato pa dne 22. 10. 2019 sklep, da se postopek nadaljuje. Sklep z dne 22. 10. 2019 je postal pravnomočen najprej 7. 11. 2019. Torej bi zaradi prekinitve postopka prekinjeni procesni roki za vložitev odgovora na pritožbo pričeli ponovno teči najprej z 8. 11. 2019, od takrat do izdaje zamudne sodbe pa je preteklo zgolj 12 dni. Sodišče prve stopnje je tako zamudno sodbo izdalo že po poteku 12 dni od vročitve tožbe tožencu v odgovor, saj v času od prekinitve postopka do pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka procesni rok za vložitev odgovora na tožbo, ni tekel. Že takšna kršitev pa nalaga razveljavitev zamudne sodbe. Sicer pa je bil toženec kot laik prepričan, da se bo glede na soglasje za mediacijo lahko o tožbenih trditvah izrekel v mediacijskem postopku in da bo ta predstavljal del sodnega postopka. Zato je po neuspešnem mediacijskem postopku čakal na razpis obravnave. Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo tudi v nasprotju s 3. in 4. točko prvega odstavka 318. člena ZPP. Iz tožbenih trditev, v katerih ni nobenih navedb o tožnikovem poslabšanju zdravstvenega stanja in sposobnosti samostojnega življenja ter o tožnikovi potrebi po pogodbeno dogovorjenem preživljanju, glede na aleatorno naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne izhaja tožnikova upravičenost zahtevati razvezo pogodbe. Iz dejstev, navedenih v tožbi, tako ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ta dejstva pa so tudi v nasprotju z listinskimi dokazi (pozivom tožnika z dne 3. 6. 2019 tožencu). Ker se obrazložitev sodbe ne nanaša na presojo potreb tožnika, sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in je podana absolutna bistvena kršitev.

3. Tožnik je na pritožbo toženca odgovoril, da so neutemeljeni toženčevi pritožbeni očitki. Prekinjeni postopek se je nadaljeval z izdajo sklepa z dne 22. 10. 2019, kot je to zapisalo v obrazložitvi tega sklepa tudi sodišče prve stopnje. Toženec odgovora na tožbo ni vložil, sodišče prve stopnje pa je zamudno sodbo izdalo v skladu s 3. in 4. točko prvega odstavka 318. člena ZPP. Predlagal je zavrnitev pritožbe in priglasil pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Podatki spisa potrjujejo pritožbene navedbe, da je po vročitvi tožbe (s prilogami in pozivom na odgovor na tožbo) tožencu 23. 9. 2019 sodišče prve stopnje dne 27. 9. 2019 izdalo sklep o prekinitvi postopka zaradi napotitve strank na medicijo, dne 22. 10. 2019 pa sklep, da se zaradi neuspešnega medicijskega postopka prekinjeni postopek nadaljuje. Sklep z dne 22. 10. 2019 je bil tožencu vročen 6. 11. 2019 (vročilnica vpeta v spisu med list. št. 17 in 18), sodišče prve stopnje pa je izpodbijano zamudno sodbo izdalo 20. 11. 2019. Do izdaje zamudne sodbe toženec odgovora na tožbo ni vložil. 6. Sodišče prve stopnje je sklep o prekinitvi postopka izdalo v času teka 30 dnevnega roka (277. člen ZPP) po vročeni tožbi tožencu v odgovor. Po določbi prvega odstavka 207. člena ZPP ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki določeni za pravdna dejanja. Torej tudi rok za odgovor na tožbo. Po določbi četrtega odstavka 208. člena ZPP pa roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. Glede na dne 22. 10. 2019 izdani sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka, ki je bil tožencu vročen 6. 11. 2019, to pomeni, da je 30 dnevni rok za odgovor na tožbo tožencu začel teči znova 7. 11. 2019 ter da do dneva izdaje izpodbijane sodbe 20. 11. 2019 še ni potekel. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izpodbijano zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določilom prvega odstavka 318. člena ZPP, ker tožencu do izdaje izpodbijane sodbe še ni potekel v 277. členu ZPP določen zakonski rok za vložitev odgovora na tožbo, je tako utemeljen. Takšna kršitev predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče zaradi časovnih učinkov pravnomočnosti zamudnih sodb (ti nastopijo z iztekom roka iz 277. člena ZPP) samo ne more odpraviti. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi toženca ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Glede na čas vložitve tožbe (14. 8. 2019) takšna odločitev pritožbenega sodišče ne bo povzročila hujše kršitve pravic stank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7. Sodišče prve stopnje bo moralo izkazanost pogoja za izdajo zamudne sodbe presojati po poteku roka iz 277. člena ZPP, upoštevajoč učinke prekinjenega postopka.

8. Izrek o pritožbenih stroških je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožba se lahko vloži pri sodišču prve stopnje v 15. dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, oziroma ni vložena v zadostnem številu izvodov, jo sodišče zavrže, ne da bi vložnika pozivalo naj pritožbo popravi ali dopolni (člen 343. ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (člen 105.a/III ZPP). Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

9. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.